Petek, 13. 6. 2025, 13.41
1 dan, 7 ur
Izrael ima tehnološko prednost, kaj ima Iran?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,86
Vprašanje, ki se zdaj zastavlja, je, ali bo Iran odgovoril neposredno – z balističnimi napadi na izraelsko ozemlje – ali bo raje uporabil svoje posredniške skupine, kot so Hezbolah, Hutijevci in šiitske milice v Iraku in Siriji. "Vedeti je treba, da so nekatere od teh milic precej oslabljene in da niso zmožne odigrati neke ključne vloge," opozarja Juvan.
Medtem ko v Teheranu še preštevajo posledice današnjega obsežnega izraelskega napada, v svetovnih prestolnicah raste zaskrbljenost: bo Iran odgovoril s stopnjevanjem konflikta, ki bi lahko dodatno zaostrilo razmere v celotni regiji? Po besedah dr. Jelene Juvan s Katedre za obramboslovje FDV bo ravno odločitev Teherana v prihodnjih dneh pokazala, ali bo svet zdrsnil v novo vojno ali še ohranil vsaj minimalno diplomatsko ravnotežje.
"V tem napadu niso bile v tolikšni meri prizadete vojaške zmogljivosti Irana, kot so bile poveljniške strukture, torej vrhovni poveljnik korpusa iranske nacionalne garde in načelnik generalštaba ter drugi visoki častniki," je za Siol pojasnila Jelena Juvan. Po njenih besedah je Izrael tokrat ciljal tudi na jedrske zmogljivosti in ključne jedrske znanstvenike, kar pomeni, da gre za jasno usmerjeno strategijo preprečevanja razvoja iranskega jedrskega programa.
Igra živcev: ali bo Iran odgovoril?
Vprašanje, ki se zdaj zastavlja, je, ali bo Iran odgovoril neposredno – z balističnimi napadi na izraelsko ozemlje – ali bo raje uporabil svoje posredniške skupine, kot so Hezbolah, Hutijevci in šiitske milice v Iraku in Siriji. "Vedeti je treba, da so nekatere od teh milic precej oslabljene in da niso zmožne odigrati neke ključne vloge," opozarja Juvan. Po njenih besedah napad ni bil presenečenje, saj je Izrael že dolgo poskušal sprovocirati vojno z Iranom. Do zdaj se je Iran odzival zelo umirjeno, vprašanje pa je, kako dolgo bo to še mogoče.
Notranja stiska, zunanja podpora
Dogajanje lahko po besedah Juvanove pojasnimo tako z zunanjepolitičnimi kot notranjepolitičnimi vzroki. "Zunanji sovražnik vedno deluje tako, da poenoti notranjo politiko, tako da verjetno v tem Netanjahu vidi možnost za svojo politično rešitev. Zaradi dejanj v Gazi se svet počasi obrača proti njemu, tudi znotraj Izraela se krepijo obsodbe in pozivi, da odstopi," pravi Juvan. Dodaja pa tudi: "Zunanjepolitični moment pa je nedvomno brezpogojna podpora ZDA, za katero se zdi, da se je s prihodom Trumpa še okrepila, in Izrael ima občutek, da lahko počne vse, kar si želi, ker za njim stojijo ZDA."
Tehnološka premoč ali številčna vztrajnost?
Primerjava vojaških zmogljivosti kaže, da ima Izrael izrazito tehnološko prednost, zlasti v zračni komponenti, obveščevalnih zmogljivostih in kibernetskem prostoru. Iran ima številčnejše oborožene sile in večji arzenal balističnih raket, a gre večinoma za starejše sisteme z manjšo natančnostjo. "Veliko bo odvisno od razsežnosti iranskega odgovora in kako močan bo povračilni napad," opozarja Juvan. Čeprav so možnosti za diplomatsko rešitev še odprte, bi močan iranski odgovor utegnil sprožiti širšo eskalacijo, v katero bi se lahko vključile tudi druge sile v regiji.
Na robu nove spirale nasilja
Za zdaj svet ostaja v napetem pričakovanju. V naslednjih dneh se bo pokazalo, ali bo Iran izbral pot omejene asimetrične vojne ali pa bo posegel po neposrednem povračilu, kar bi lahko celotno regijo pahnilo v novo spiralo nasilja.
