Iz plinovodov ušla že več kot polovica plina, Švedska v preiskavo

Plinovoda v Baltskem morju puščata na treh mestih, končni okoljski vpliv incidenta pa bo po ocenah danske agencije za energijo enak tretjini letnega podnebnega odtisa Danske.

Iz agencije so sicer poudarili, da uhajanje plina ne predstavlja neposredne nevarnosti za zdravje prebivalcev. Po njihovih navedbah večino uhajajočega plina tvori metan.

Novice Kremelj: Obtožbe o ruski vpletenosti v uhajanje plina so neumne in nesmiselne #video

Na fotografijah, ki jih je posnela danska vojska v gospodarskih conah Švedske in Danske, je videti tri velike gmote mehurčkov na površini vode s premerom od 200 do tisoč metrov.

Danska, EU in Nato so že izrazili prepričanje, da sta bila plinovoda tarča sabotaže.

Švedska varnostna služba v preiskavo

Švedska varnostna služba (SAPO) je danes sporočila, da bo preiskala nepojasnjene eksplozije in uhajanje plina na plinovodih Severni tok. Označila jih je za "hudo sabotažo", pri čemer ne izključuje, da za dejanji stoji "tuja sila".

Varnostna služba je prevzela preiskavo od švedske policije, saj, kot je navedla, obstaja možnost, da gre za "resno kaznivo dejanje, ki bi bilo lahko vsaj delno usmerjeno proti švedskim interesom", so sporočili iz agencije. Po njenem ni mogoče izključiti, da "za tem stoji tuja sila".

V ločenih izjavah sta SAPO in švedsko tožilstvo navedla, da je preiskava trenutno usmerjena v morebitno "hudo sabotažo".

Na plinovodih Severni tok 1 in Severni tok 2, ki potekata iz Rusije v Evropo, so v bližini danskega otoka Bornholm v ponedeljek na treh mestih odkrili uhajanje plina. Seizmografske merilne postaje na Švedskem in Danskem so na območju plinovodov, ki ležita na globini med 80 in 100 metrov, zaznale dve ločeni eksploziji.

Čeprav plinovoda, ki ju upravlja konzorcij v večinski lasti ruskega energetskega velikana Gazprom, trenutno ne obratujeta, je v obeh še vedno plin.

Medtem se vse bolj krepi prepričanje, da gre pri uhajanju plina za sabotažo in da je dogodek povezan z vojno v Ukrajini. Da gre pri poškodbi plinovoda za namerno dejanje, je danes poudaril tudi visoki zunanjepolitični predstavnik unije Josep Borrell.

Moskva in Washington sta sicer danes zanikala, da sta odgovorna za domnevno sabotažo.

Norveška bo okrepila varnost naftne in plinske infrastrukture

Norveška je medtem sporočila, da bo po dogajanju v zvezi uhajanjem plina na omenjenih plinovodih okrepila pripravljenost za zaščito svojih naftnih in plinskih naprav.

"Čeprav ni konkretne grožnje, smo zdaj še posebej osredotočeni na varnost," je v Oslu danes dejal norveški premier Jonas Gahr Store. "Na Norveškem se zavedamo svoje posebne odgovornosti kot največji dobavitelj plina v Evropi," je dodal.

"Indikacije, da je šlo za namerno dejanje, so vse močnejše, in smo v zelo resni situaciji," je dejal Store, pri čemer je po njegovem "ključnega pomena, da Evropa in Nato zdaj stopita skupaj".

Varnostni svet ZN v petek o domnevnih sabotažah plinovodov

Varnostni svet ZN bo v petek na zahtevo Rusije razpravljal o uhajanju plina iz plinovodov, sta danes sporočili Švedska in Francija. Ruska obveščevalna služba (FSB) je medtem odprla preiskavo v zvezi z incidentom v Baltskem morju, ki je po prepričanju mnogih bil delo saboterjev.

Da je Rusija prek Francije, ki predseduje Varnostnemu svetu, podala zahtevo za sklic seje, je na novinarski konferenci potrdila švedska zunanja ministrica Ann Linde. Po njenih besedah sta bili Danska in Švedska pozvani, naj VS ZN posredujeta informacije o ponedeljkovih detonacijah v njunih gospodarskih conah.

Iz francoskega predsedstva so potrdili, da bo srečanje potekalo v petek popoldne.

Ruska obveščevalna služba (FSB) je danes v zvezi z dogodkom odprla preiskavo "mednarodnega terorizma", sporočili iz pisarne ruskega državnega tožilca. V izjavi za javnost so incident opredelili kot "namerna dejanja", ki so napravila "znatno gospodarsko škodo Ruski federaciji".