Sreda, 20. 11. 2024, 13.47
46 minut
Vojna na Bližnjem vzhodu
Izrael v osrednji Siriji ubil več tujih borcev
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,47
Današnji napad predstavlja nadaljevanje izraelske agresije v Siriji. Napadi so se dodatno okrepili po nedavni zaostritvi napetosti v Libanonu.
Izraelska vojska je danes izvedla napad v osrednji Siriji, kjer je v bližini mesta Palmira ubila najmanj štiri tuje borce z Iranom povezanih skupin, je sporočil Sirski observatorij za človekove pravice. O napadu je pred tem poročala tudi sirska tiskovna agencija Sana.
13.40 Izrael v napadu na sirsko Palmiro ubil več tujih borcev
12.25 Izrael med napadi na severu Gaze oblega tudi bolnišnico
11.10 Iran obljublja odziv na novo resolucijo proti njegovemu jedrskemu programu
10.00 Iz Libanona v Sirijo zbežalo več kot pol milijona ljudi
8.15 Varnostni svet ZN danes o resoluciji za premirje v Gazi
13.40 Izrael v napadu na sirsko Palmiro ubil več tujih borcev
Observatorij s sedežem v Angliji je navedel, da so bili ubiti štirje tuji borci, še šest ljudi pa je bilo ranjenih v napadu na industrijsko območje in stavbe v bližini starodavnega mesta.
Sirski mediji v poročilih o napadu niso navedli števila žrtev, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Palmira je uvrščena na Unescov seznam svetovne dediščine. Mesto je pod nadzorom sirskih državnih sil od leta 2017, ko so od tam z rusko pomočjo pregnali pripadnike Islamske države (IS). Skrajneži so pred tem v času zasedbe uničili več starodavnih spomenikov.
Izrael napade na ozemlju Sirije, katere del tudi okupira, redko komentira. Sirska vlada velja za tesno zaveznico Irana, v času državljanske vojne pa se je zanašala tudi na vojaško pomoč libanonskega Hezbolaha.
12.25 Izrael med napadi na severu Gaze oblega tudi bolnišnico
Izrael nadaljuje razdejanje severa Gaze, od koder poročajo o novih smrtnih žrtvah izraelskega obstreljevanja. Civilna zaščita je danes navedla podatke o novih 17 smrtnih žrtvah vzdolž enklave. Izraelske sile v okviru okrepljenih dejavnosti na severu oblegajo in napadajo tudi bolnišnico v kraju Beit Lahija.
Med 17 žrtvami neprekinjenih napadov na palestinsko enklavo je tudi dojenček, je za francosko tiskovno agencijo AFP potrdila lokalna civilna zaščita.
Med tarčami napadov pa je bila znova še ena izmed nekdanjih šol, ki služi kot zatočišče za razseljene Palestince.
Najhujše razmere vladajo na severu Gaze, kamor po navedbah Združenih narodov že 40 dni tako rekoč ni prispela nobena humanitarna pomoč. Izrael je v novembru zavrnil 27 od skupno 31 načrtovanih humanitarnih misij na območju, je v torkovem dnevnem poročilu navedel Urad ZN za usklajevanje humanitarnih zadev (OCHA).
Direktor bolnišnice Kamal Advan v Beit Lahiji je s severa Gaze za katarsko televizijo Al Jazeera dejal, da izraelska vojska napada bolnišnična poslopja, znotraj katerih je 85 ranjencev, ki se spopadajo s pomanjkanjem zdravil in osnovnih dobrin.
Zaradi napadov, ki trajajo že več dni, se bolnišnično osebje ne more odzvati na klice za pomoč obleganih civilistov v kraju.
Al Jazeera je drugod iz Palestine poročala tudi o številnih racijah izraelskih sil in njihovih spopadih s palestinskimi borci na zasedenem Zahodnem bregu.
11.10 Iran obljublja odziv na novo resolucijo proti njegovemu jedrskemu programu
Iranski zunanji minister Abas Aragči je danes Zahod posvaril pred odzivom na morebitno sprejetje nove resolucije, usmerjene proti iranskemu jedrskemu programu, ki jo je Mednarodni agenciji za jedrsko energijo (IAEA) pred današnjim zasedanjem njenega upravnega odbora predložilo več zahodnih držav, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Aragči je generalnemu direktorju IAEA Rafaelu Grossiju, ki se je prejšnji teden mudil na obisku v islamski republiki, po telefonu dejal, da se bo Teheran sorazmerno in ustrezno odzval, če bo IAEA sprejela resolucijo, ki so ji jo pred današnjim zasedanjem njenega sveta guvernerjev predložile zahodne sile.
Odziv bo sledil, če vpletene strani "ne bodo upoštevale iranske dobre volje in interaktivnega pristopa" ter bodo na dnevni red zasedanja v povezavi z novo resolucijo uvrstile nekonstruktivne ukrepe. Do dokumenta je bil Aragči kritičen tudi v telefonskem pogovoru s francoskim kolegom Jean-Noelom Barrotom, češ da gre za ukrep, ki je v očitnem nasprotju s pozitivnim ozračjem, ki se je ustvarilo v zadnjih interakcijah med Iranom in IAEA.
S protiukrepi v primeru sprejetja resolucije je poleg Aragčija zagrozil tudi vodja Iranske organizacije za jedrsko energijo (OIEA) Mohamad Eslami.
V poročilu IAEA, ki ga je v torek v vpogled dobila AFP, sicer piše, da je Iran sprejel ukrepe za prenehanje povečevanja zalog visoko obogatenega urana, ki naj bi za 32-krat presegale omejitve iz jedrskega sporazuma iz leta 2015.
10.00 Iz Libanona v Sirijo zbežalo več kot pol milijona ljudi
Okoli 540 tisoč prebivalcev Libanona je zaradi nedavne zaostritve izraelskih napadov pobegnilo v sosednjo Sirijo, je v torek sporočil Urad ZN za usklajevanje humanitarnih zadev (OCHA). Dve tretjini teh beguncev predstavljajo državljani Sirije, med katerimi so mnogi pred tem v Libanon prebegnili zaradi državljanske vojne v domovini.
V šestmilijonskem Libanonu okoli četrtino prebivalstva predstavljajo sirski begunci, ki so zbežali pred državljansko vojno, ki v njihovi domovini traja od leta 2011, podatke libanonskih oblasti navaja nemška tiskovna agencija dpa.
Po zaostritvi izraelskih napadov na Libanon sredi oktobra in kasnejši kopenski invaziji so se mnogi Sirci odločili, da zatočišče najdejo v razdejani domovini. V iskanju varnosti so se jim pridružili tudi mnogi Libanonci.
Izrael napade v Libanonu izvaja v okviru boja proti silam šiitskega gibanja Hezbolah, s katerimi se medsebojno obstreljujejo od oktobra lani. V Libanonu je bilo v tem času ubitih več kot tri tisoč ljudi.
O izzivih širitve regionalnega konflikta iz Palestine na Libanon je med nedavnim obiskom v Ljubljani govoril tudi operativni direktor Svetovnega programa za hrano (WFP) Carl Skau, ki je trenutne razmere v Siriji ob prihodu beguncev iz Libanona opisal kot krizo znotraj krize.
8.15 Varnostni svet ZN danes o resoluciji za premirje v Gazi
Varnostni svet ZN bo danes glasoval o predlogu resolucije desetih nestalnih članic, ki zahteva takojšnje in brezpogojno premirje v Gazi ter takojšnjo in brezpogojno izpustitev talcev palestinskega islamističnega gibanja Hamas, so za STA potrdili diplomatski viri, ki dodajajo, da bodo ZDA najverjetneje vložile veto.
Gre za predlog resolucije, ki izhaja iz pobude premierja Roberta Goloba v času splošne razprave svetovnih voditeljev Generalne skupščine ZN v septembru za humanitarno resolucijo o Gazi.
Slovenska misija je za sodelovanje pridobila vseh deset nestalnih članic varnostnega sveta, ki so predlog sestavljale več kot mesec dni s pogledom tudi na razplet volitev v ZDA.
Vodilno vlogo pri izdelavi predloga je vmes prevzela Gvajana, trdno proizraelska stališča vlade demokratskega predsednika Joeja Bidna pa se kljub zmagi republikanca Donalda Trumpa niso spremenila.
Za ZDA pa je bilo uvodoma nesprejemljivo besedilo, da se resolucija sprejema po 7. poglavju Ustanovne listine ZN in položaj v Gazi razglaša za grožnjo mednarodnemu miru in varnosti. Tudi po prilagoditvi za ZDA spornega dela besedila se stališče Washingtona glede veta ni spremenilo.
Predlog resolucije zahteva tudi spoštovanje mednarodnega prava, neoviran dostop humanitarne pomoči Palestincem, zavrača poskuse stradanja in med drugim poudarja nepogrešljivo vlogo Agencije ZN za pomoč palestinskim beguncem (UNRWA).
Varnostni svet ZN je od 7. oktobra lani, ko je Hamas napadel Izrael, ki je potem začel vojno v Gazi, sprejel štiri resolucije, od katerih sta bili prvi dve osredotočeni na humanitarno pomoč Palestincem.
Marca letos sprejeta resolucija je zahtevala premirje v času muslimanskega svetega meseca ramazan, junijska resolucija pa je podprla Bidnov načrt za izpustitev talcev in trajno premirje v treh stopnjah.
