ZDA blokirale slovensko pobudo za premirje v Gazi

18.34 ZDA vložile veto na predlog resolucije za premirje v Gazi 

ZDA so danes v skladu z napovedmi vložile veto na predlog resolucije, ki zahteva takojšnje premirje in izpustitev talcev v Gazi. Za predlog je glasovalo 14 držav, ZDA pa so bile proti. Zunanja ministrica Tanja Fajon je ob vetu ZDA izrazila obžalovanje.

Predlog resolucije je pripravilo vseh deset nestalnih članic Varnostnega sveta, ki so dobile podporo štirih stalnih članic – Rusije, Kitajske, Francije in Velike Britanije.

Predstavnica Gvajane je pred glasovanjem dejala, da je osnovni namen resolucije potrditev mednarodno-pravno zavezujočega dokumenta za konec vojne v Gazi, namestnik ameriške veleposlanice Robert Wood pa je po glasovanju izrazil obžalovanje, da so bili primorani vložiti veto.

Glasovanje proti je utemeljil s tem, da ZDA ne morejo podpreti predloga resolucije, ki zahteva brezpogojno premirje, to pa ne bo pripeljalo do izpustitve talcev, ampak bo utrdilo položaj Hamasa. Kritiziral je tudi pomanjkanje obsodbe Hamasa, katerega pripadniki so 7. oktobra lani napadli Izrael in začeli vojno.

Šlo je za predlog resolucije, ki izhaja iz pobude premierja Roberta Goloba v času splošne razprave svetovnih voditeljev Generalne skupščine ZN v septembru za humanitarno resolucijo o Gazi. Slovenska misija je za sodelovanje pridobila vseh deset nestalnih članic Varnostnega sveta, vodilno vlogo pri izdelavi predloga pa je potem prevzela Gvajana.

"Globoko obžalujemo uporabo veta in se zahvaljujemo članom Varnostnega sveta, ki so podprli besedilo desetih izvoljenih članic. Slovenija že od začetka vojne poziva k močnemu in enotnemu glasu Varnostnega sveta, ki bi zagotovil prekinitev ognja, izpustitev talcev in neoviran dostop humanitarne pomoči. Slovenija bo podprla nadaljnje korake k miru, vključno z mednarodno mirovno konferenco in zavezo k rešitvi dveh držav," je po ameriškem vetu sporočila ministrica za zunanje zadeve Tanja Fajon. Foto: Reuters Predlog resolucije je zahteval takojšnje in brezpogojno premirje v Gazi ter takojšnjo in brezpogojno izpustitev talcev Hamasa. Opozoril je na primarno odgovornost Varnostnega sveta ZN za mednarodni mir in varnost in izrazil zavezo rešitvi dveh držav, kjer bo Gaza del palestinske države, ki bo živela v miru ob Izraelu.

Predlog resolucije je zahteval tudi spoštovanje mednarodnega prava, neoviran dostop humanitarne pomoči Palestincem, zavrnil poskuse stradanja civilnega prebivalstva v Gazi in med drugim poudaril nepogrešljivo vlogo Agencije za pomoč palestinskim beguncem (UNRWA).

"Globoko obžalujemo uporabo veta in se zahvaljujemo članom Varnostnega sveta, ki so podprli besedilo desetih izvoljenih članic. Slovenija že od začetka vojne poziva k močnemu in enotnemu glasu Varnostnega sveta, ki bi zagotovil prekinitev ognja, izpustitev talcev in neoviran dostop humanitarne pomoči. Slovenija bo podprla nadaljnje korake k miru, vključno z mednarodno mirovno konferenco in zavezo k rešitvi dveh držav," je po ameriškem vetu sporočila ministrica za zunanje zadeve Tanja Fajon.

"Od terorističnega napada Hamasa 7. oktobra do neusmiljenih napadov na civiliste in omejevanja humanitarne pomoči v Gazi, vključno z obleganjem severne Gaze in oviranjem delovanja UNRWA, kakršnega še ni bilo – ta vojna je vse, čemur nasprotuje Ustanovna listina ZN. Obžalujemo veto, še toliko bolj, ker ta vojna s svojimi humanitarnimi posledicami in učinki prelivanja resno ogroža mednarodni mir in varnost," pa je po vetu v Varnostnem svetu dejala namestnica veleposlanika Ondina Blokar Drobič.

Tudi druge članice Varnostnega sveta ZN so izražale obžalovanje in predstavnik Kitajske je dejal, da bo zgodovina ostro sodila ZDA zaradi nenehne uporabe veta v primeru Gaze.

Ruski veleposlanik Vasilij Nebenzija je bil kot vedno zelo oster in je dejal, da veto ni presenečenje, čeprav je šokanten, hinavski in ciničen glede na vse, kar se dogaja v Gazi. "Dokazali ste, da ste neposredno odgovorni za vse, kar se dogaja v Gazi," je Američanom povedal Rus.

V skladu z novimi pravili bo zdaj v kratkem času o ameriškem vetu razpravljala tudi celotna Generalna skupščina ZN.

Varnostni svet ZN je doslej od 7. oktobra lani, ko so pripadniki Hamasa napadli Izrael, ki je potem zasedel Gazo, sprejel štiri resolucije, od katerih sta bili prvi dve osredotočeni na humanitarno pomoč Palestincem.

Marca letos sprejeta resolucija je zahtevala premirje v času muslimanskega svetega meseca ramazan, junijska resolucija pa je podprla Bidnov načrt za izpustitev talcev in trajno premirje v treh fazah.

18.11 V Palmiri danes ubitih najmanj 36 ljudi

V izraelskih napadih na starodavno mesto Palmira v osrednji Siriji je bilo danes ubitih najmanj 36 ljudi, več kot 50 pa ranjenih, je sporočilo obrambno ministrstvo v Damasku. Po navedbah Sirskega observatorija za človekove pravice so napadi zahtevali še nekaj več življenj, in sicer 41, poročajo tuje tiskovne agencije. Nastala je tudi velika materialna škoda.

17.01 Hezbolah ne bo sprejel dogovora o prekinitvi ognja, ki bi kršil suverenost Libanona

Hezbolah ne bo sprejel dogovora o prekinitvi ognja, ki bi kršil suverenost Libanona, je danes izjavil vodja šiitskega gibanja Naim Kasem in dodal, da je dogovor o prekinitvi ognja odvisen od resnosti izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja. Izrael je danes znova sporočil, da mu mora vsakršen dogovor zagotoviti svobodo delovanja proti Hezbolahu.

Hezbolah si prizadeva za popoln in celovit konec agresije ter ohranitev suverenosti Libanona, je Kasem dejal v vnaprej posnetem govoru in poudaril, da Izrael ne sme vstopiti na libanonsko ozemlje, kadarkoli si to želi. "Izrael nas ne more premagati in nam ne more vsiliti svojih pogojev," je dodal.

Prav tako je obsodil nedavne smrtonosne izraelske napade na Bejrut in opozoril, da se odziv na to lahko pričakuje v središču Tel Aviva, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Izraelski zunanji minister Gideon Sar je medtem danes dejal, da mora vsak dogovor o prekinitvi ognja zagotoviti Izraelu svobodo delovanja proti Hezbolahu. "V vsakem sporazumu, ki ga bomo sklenili, bomo morali ohraniti svobodo ukrepanja v primeru kršitev," je dejal pred pričakovanim prihodom posebnega odposlanca ZDA za Bližnji vzhod Amosa Hochsteina v Izrael.

Podobno je že pred dnevi povedal tudi Netanjahu, ki je zatrdil, da bo Izrael še naprej vojaško deloval proti Hezbolahu, tudi če bo dosežen dogovor o prekinitvi ognja.

Washington je tako Libanonu kot Izraelu posredoval predloge za prekinitev ognja, Hochstein pa je med torkovim obiskom Bejruta dejal, da je končanje vojne med Izraelom in Hezbolah na dosegu roke.

Po navedbah libanonskih virov predlog ZDA obsega 13 točk in temelji na resoluciji Varnostnega sveta ZN 1701. Če bo dogovor dosežen, bo sledilo 60-dnevno premirje, med katerim bo Libanon premestil svoje enote na južno obmejno območje blizu Izraela.

15.40 Izrael v zadnjem dnevu ubil štiri libanonske vojake

Izraelska vojska je v dveh napadih na jugu Libanona ubila štiri vojake, so v torek in danes sporočile libanonske oborožene sile. Na jugu se medtem nadaljujejo tudi spopadi borcev Hezbolaha z izraelskimi silami, poročajo tuje tiskovne agencije.

Libanonska vojska je danes sporočila, da so izraelske sile napadle vozilo na jugu države in pri tem ranile dva njihova vojaka. Eden je kasneje podlegel poškodbam.

Ta napad sledi torkovem izraelskem obstreljevanju postojanke libanonske vojske, v katerem so bili ubiti trije pripadniki oboroženih sil, še osem ljudi je bilo ranjenih. Kot navaja katarska televizija Al Jazeera, je bilo od začetka sovražnosti oktobra lani ubitih 41 libanonskih vojakov.

Izraelska vojska je sicer danes zagotovila, da se v Libanonu bojuje proti "teroristični organizaciji" Hezbolah in ne proti libanonski vojski. Dodala je, da preiskuje tudi poročila o ubiti trojici vojakov.

Na jugu države se medtem nadaljujejo spopadi med Hezbolahom in izraelsko vojsko, poroča libanonska tiskovna agencija NNA. Iz šiitskega gibanja so sporočili, da so na območju izvedli tudi raketni napad na izraelske sile, ki so z območja spopadov poskušale umakniti ranjence.

Po lastnih navedbah je izraelska vojska v zadnjem dnevu uspešno napadla več kot sto "terorističnih ciljev" v Libanonu in "eliminirala" dva poveljnika Hezbolaha. Izrael je po enem letu medsebojnega čezmejnega obstreljevanja s Hezbolahom oktobra zaostril napade na Libanon, novembra pa je sprožil tudi kopensko invazijo.

Veljavne resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov na območju južnega Libanona poleg mirovnih enot misije ZN (Unifil) dopuščajo prisotnost izključno sil libanonske državne vojske.

13.40 Izrael v napadu na sirsko Palmiro ubil več tujih borcev

Observatorij s sedežem v Angliji je navedel, da so bili ubiti štirje tuji borci, še šest ljudi pa je bilo ranjenih v napadu na industrijsko območje in stavbe v bližini starodavnega mesta.

Sirski mediji v poročilih o napadu niso navedli števila žrtev, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Palmira je uvrščena na Unescov seznam svetovne dediščine. Mesto je pod nadzorom sirskih državnih sil od leta 2017, ko so od tam z rusko pomočjo pregnali pripadnike Islamske države (IS). Skrajneži so pred tem v času zasedbe uničili več starodavnih spomenikov.

Izrael napade na ozemlju Sirije, katere del tudi okupira, redko komentira. Sirska vlada velja za tesno zaveznico Irana, v času državljanske vojne pa se je zanašala tudi na vojaško pomoč libanonskega Hezbolaha.

12.25 Izrael med napadi na severu Gaze oblega tudi bolnišnico

Izrael nadaljuje razdejanje severa Gaze, od koder poročajo o novih smrtnih žrtvah izraelskega obstreljevanja. Civilna zaščita je danes navedla podatke o novih 17 smrtnih žrtvah vzdolž enklave. Izraelske sile v okviru okrepljenih dejavnosti na severu oblegajo in napadajo tudi bolnišnico v kraju Beit Lahija.

Med 17 žrtvami neprekinjenih napadov na palestinsko enklavo je tudi dojenček, je za francosko tiskovno agencijo AFP potrdila lokalna civilna zaščita.

Med tarčami napadov pa je bila znova še ena izmed nekdanjih šol, ki služi kot zatočišče za razseljene Palestince.

Najhujše razmere vladajo na severu Gaze, kamor po navedbah Združenih narodov že 40 dni tako rekoč ni prispela nobena humanitarna pomoč. Izrael je v novembru zavrnil 27 od skupno 31 načrtovanih humanitarnih misij na območju, je v torkovem dnevnem poročilu navedel Urad ZN za usklajevanje humanitarnih zadev (OCHA).

Direktor bolnišnice Kamal Advan v Beit Lahiji je s severa Gaze za katarsko televizijo Al Jazeera dejal, da izraelska vojska napada bolnišnična poslopja, znotraj katerih je 85 ranjencev, ki se spopadajo s pomanjkanjem zdravil in osnovnih dobrin.

Zaradi napadov, ki trajajo že več dni, se bolnišnično osebje ne more odzvati na klice za pomoč obleganih civilistov v kraju.

Al Jazeera je drugod iz Palestine poročala tudi o številnih racijah izraelskih sil in njihovih spopadih s palestinskimi borci na zasedenem Zahodnem bregu.

11.10 Iran obljublja odziv na novo resolucijo proti njegovemu jedrskemu programu

Iranski zunanji minister Abas Aragči je danes Zahod posvaril pred odzivom na morebitno sprejetje nove resolucije, usmerjene proti iranskemu jedrskemu programu, ki jo je Mednarodni agenciji za jedrsko energijo (IAEA) pred današnjim zasedanjem njenega upravnega odbora predložilo več zahodnih držav, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Aragči je generalnemu direktorju IAEA Rafaelu Grossiju, ki se je prejšnji teden mudil na obisku v islamski republiki, po telefonu dejal, da se bo Teheran sorazmerno in ustrezno odzval, če bo IAEA sprejela resolucijo, ki so ji jo pred današnjim zasedanjem njenega sveta guvernerjev predložile zahodne sile.

Odziv bo sledil, če vpletene strani "ne bodo upoštevale iranske dobre volje in interaktivnega pristopa" ter bodo na dnevni red zasedanja v povezavi z novo resolucijo uvrstile nekonstruktivne ukrepe. Do dokumenta je bil Aragči kritičen tudi v telefonskem pogovoru s francoskim kolegom Jean-Noelom Barrotom, češ da gre za ukrep, ki je v očitnem nasprotju s pozitivnim ozračjem, ki se je ustvarilo v zadnjih interakcijah med Iranom in IAEA.

S protiukrepi v primeru sprejetja resolucije je poleg Aragčija zagrozil tudi vodja Iranske organizacije za jedrsko energijo (OIEA) Mohamad Eslami.

V poročilu IAEA, ki ga je v torek v vpogled dobila AFP, sicer piše, da je Iran sprejel ukrepe za prenehanje povečevanja zalog visoko obogatenega urana, ki naj bi za 32-krat presegale omejitve iz jedrskega sporazuma iz leta 2015.

10.00 Iz Libanona v Sirijo zbežalo več kot pol milijona ljudi

Okoli 540 tisoč prebivalcev Libanona je zaradi nedavne zaostritve izraelskih napadov pobegnilo v sosednjo Sirijo, je v torek sporočil Urad ZN za usklajevanje humanitarnih zadev (OCHA). Dve tretjini teh beguncev predstavljajo državljani Sirije, med katerimi so mnogi pred tem v Libanon prebegnili zaradi državljanske vojne v domovini.

V šestmilijonskem Libanonu okoli četrtino prebivalstva predstavljajo sirski begunci, ki so zbežali pred državljansko vojno, ki v njihovi domovini traja od leta 2011, podatke libanonskih oblasti navaja nemška tiskovna agencija dpa.

Po zaostritvi izraelskih napadov na Libanon sredi oktobra in kasnejši kopenski invaziji so se mnogi Sirci odločili, da zatočišče najdejo v razdejani domovini. V iskanju varnosti so se jim pridružili tudi mnogi Libanonci.

Izrael napade v Libanonu izvaja v okviru boja proti silam šiitskega gibanja Hezbolah, s katerimi se medsebojno obstreljujejo od oktobra lani. V Libanonu je bilo v tem času ubitih več kot tri tisoč ljudi.

O izzivih širitve regionalnega konflikta iz Palestine na Libanon je med nedavnim obiskom v Ljubljani govoril tudi operativni direktor Svetovnega programa za hrano (WFP) Carl Skau, ki je trenutne razmere v Siriji ob prihodu beguncev iz Libanona opisal kot krizo znotraj krize.

8.15 Varnostni svet ZN danes o resoluciji za premirje v Gazi

Varnostni svet ZN bo danes glasoval o predlogu resolucije desetih nestalnih članic, ki zahteva takojšnje in brezpogojno premirje v Gazi ter takojšnjo in brezpogojno izpustitev talcev palestinskega islamističnega gibanja Hamas, so za STA potrdili diplomatski viri, ki dodajajo, da bodo ZDA najverjetneje vložile veto.

Gre za predlog resolucije, ki izhaja iz pobude premierja Roberta Goloba v času splošne razprave svetovnih voditeljev Generalne skupščine ZN v septembru za humanitarno resolucijo o Gazi.

Slovenska misija je za sodelovanje pridobila vseh deset nestalnih članic varnostnega sveta, ki so predlog sestavljale več kot mesec dni s pogledom tudi na razplet volitev v ZDA.

Vodilno vlogo pri izdelavi predloga je vmes prevzela Gvajana, trdno proizraelska stališča vlade demokratskega predsednika Joeja Bidna pa se kljub zmagi republikanca Donalda Trumpa niso spremenila.

Za ZDA pa je bilo uvodoma nesprejemljivo besedilo, da se resolucija sprejema po 7. poglavju Ustanovne listine ZN in položaj v Gazi razglaša za grožnjo mednarodnemu miru in varnosti. Tudi po prilagoditvi za ZDA spornega dela besedila se stališče Washingtona glede veta ni spremenilo.

Varnostni svet ZN je od 7. oktobra lani, ko je Hamas napadel Izrael, ki je potem začel vojno v Gazi, sprejel štiri resolucije, od katerih sta bili prvi dve osredotočeni na humanitarno pomoč Palestincem.

Marca letos sprejeta resolucija je zahtevala premirje v času muslimanskega svetega meseca ramazan, junijska resolucija pa je podprla Bidnov načrt za izpustitev talcev in trajno premirje v treh stopnjah.

Novice V izraelskem napadu ubit tiskovni predstavnik Hezbolaha

Novice Izrael nadaljuje smrtonosne napade na Libanon in Gazo

Novice "Vojne metode Izraela v Gazi ustrezajo značilnostim genocida"