Sobota, 24. 2. 2024, 17.33
10 mesecev
Hrvaška in Italija sta si razdelili Jadransko morje
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
5,66
Hrvaška in Italija sta se dogovorili glede razmejitve svojih morskih pasov v vseh vidikih.
Hrvaška je potrdila sporazum z Italijo o izključnem gospodarskem pasu, ki sta ga državi podpisali maja 2022 v Rimu, poroča 24ur.com. "To dejansko pomeni, da sta državi razglasili oziroma se dogovorili glede razmejitve svojih morskih pasov v vseh vidikih," je za Radio Koper pojasnil pravnik Mitja Grbec, ki pravi, da gre za pomembno novico, ki pa na pravice Slovenije ne vpliva.
Z dogovorom leta 2022 sta Hrvaška in Italija Jadransko morje praktično razdelili na dvoje. Hrvaški minister za zunanje zadeve Gordan Grlić Radman je takrat ocenil, da gre za zgodovinski dogovor, saj rešuje vprašanje razmejitve. Za mejo sta državi potrdili že obstoječo črto razmejitve epikontinentalnih pasov na morskem dnu. Podobno sta se leta 1968 dogovorili takratna Jugoslavija in Italija.
Pred tremi leti je Hrvaška uveljavila svojo izključno gospodarsko cono v Jadranskem morju. Gre za območje med zunanjo mejo hrvaškega teritorialnega morja v smeri odprtega morja. Mednarodno pravo sicer določa, da bi lahko segala do 200 navtičnih milj od obale, a ker je Jadransko morje ožje, je morala dogovor o razmejitvi doseči še z Italijo.
Rim in Zagreb sta s postopkom razglasitve svojih con seznanila Slovenijo, ki izključnega gospodarskega pasu nima. Slovenija je v svoji predstavitvi stališč izpostavila, da razglasitev izključnega gospodarskega pasu Hrvaške in Italije ne sme v ničemer prejudicirati pravic Slovenije, ki jih ima ta po mednarodnem in evropskem pravu.
Grbec: To ne vpliva na pravice Slovenije
"Za Slovenijo je to pomembna novica, a ne vpliva na pravice, ki jih ima Slovenija kot druga država v izključni gospodarski coni, torej hrvaške, pa tudi italijanske cone. Tukaj govorimo predvsem o svobodi plovbe, o svobodi preleta, o svobodi polaganja podvodnih kablov in cevovodov in seveda drugih režimov, kot so bili potrjeni z arbitražno odločbo in kot so dogovorjeni z različnimi sporazumi glede varnosti plovbe, ki so bili sklenjeni v sklopu mednarodne pomorske organizacije," je za Radio Koper pojasnil generalni tajnik društva za pomorsko pravo Mitja Grbec.
Hrvaška je namero o izključnem gospodarskem pasu prvič podala leta 2003. Hrvaška in Italija sta po poročanju tržaškega časnika Il Piccolo takrat načrtovali, da bi si na pol razdelili Jadransko morje, odpravili režim mednarodnih voda in sklenili nov sporazum o ribolovu. Slovenija temu že takrat ni bila naklonjena, saj naj bi v ozadju načrta Hrvaške in Italije stali močni in donosni naftni posli.
