Torek, 2. 1. 2024, 11.40
10 mesecev, 3 tedne
Hongkonški medijski magnat se je izrekel za nedolžnega glede kršitev zakona o varnosti
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,56
Milijonarju, ki je svoje premoženje ustvaril s prodajo oblačil, preden je prešel v medije, sodijo brez porote. Njegova prvotna izbira odvetnikov je bila zavrnjena, po navedbah obrambe mu bo sodila trojica sodnikov, ki jih je izbral vodja Hongkonga John Lee.
Hongkonški prodemokratični medijski magnat Jimmy Lai, ki mu zaradi obtožb sodelovanja s tujimi silami grozi dosmrtni zapor, se je danes na sodišču v Hongkongu izrekel za nedolžnega glede kršitev spornega zakona o varnosti, poročajo tuje tiskovne agencije.
Šestinsedemdesetletni lastnik zdaj že nekdanjega časnika Apple Daily, ki je ukinjen od leta 2020, je po pisanju časnika South China Morning Post stopil pred sodišče v okrožju West Kowloon.
Milijonarju, ki je svoje premoženje ustvaril s prodajo oblačil, preden je prešel v medije, sodijo brez porote. Njegova prvotna izbira odvetnikov je bila zavrnjena, po navedbah obrambe mu bo sodila trojica sodnikov, ki jih je izbral vodja Hongkonga John Lee.
Lai je eden od več kot 250 aktivistov, poslancev in protestnikov, ki so jih od leta 2020 priprli v skladu z zakonom o nacionalni varnosti, ki je bil v svetu deležen številnih kritik, češ da želi Kitajska z njim zatreti kakršenkoli upor v Hongkongu. Peking odgovarja, da je bil zakon, sprejet v odziv na množične prodemokratične proteste, nujen za zajezitev nemirov.
Neodvisnost sodstva
Sojenje, ki se je začelo 18. decembra lani, naj bi trajalo okoli 80 dni. Njegov primer je sprožil niz ogorčenih odzivov v tujini in velja za preizkus sodne neodvisnosti Hongkonga.
Lai je eden od več kot 250 aktivistov, poslancev in protestnikov, ki so jih od leta 2020 priprli v skladu z zakonom o nacionalni varnosti, ki je bil v svetu deležen številnih kritik, češ da želi Kitajska z njim zatreti kakršenkoli upor v Hongkongu. Peking odgovarja, da je bil zakon, sprejet v odziv na množične prodemokratične proteste, nujen za zajezitev nemirov.
Sporni zakon o varnosti, ki ga je Kitajska sprejela junija 2020 po množičnih protestih za več demokracije, močno omejuje politične pravice opozicije in organizacij za državljanske pravice. Usmerjen je proti aktivistom, ki jih Peking vidi kot subverzivne, separatistične, teroristične ali zarotniške.
