Ponedeljek, 13. 5. 2024, 11.13
7 mesecev, 2 tedna
Gruzija po poti Rusije: "Gre za korake proti popolnemu despotizmu"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,52
Več tisoč Gruzijcev je v nedeljo zvečer v Tbilisiju znova protestiralo proti uvedbi zakona o tujem vplivu, o katerem bodo poslanci predvidoma odločali v torek. Oblasti so pridržale najmanj 20 ljudi, ki so po navedbah notranjega ministrstva poskušali ovirati delo parlamenta.
Tens of thousands of Georgians have taken to the streets in Tbilisi - protesting against a proposed law threatening press and civic freedoms.
— Sky News (@SkyNews) May 13, 2024
Sky's Dominic Waghorn is caught up in protests outside Georgia's parliament 🔗 https://t.co/MC4IUXStX2 pic.twitter.com/bc93jpKSdb
Protesti v Gruziji potekajo od začetka aprila, ko je vladajoča stranka Gruzijske sanje v parlamentarno proceduro vložila predlog zakona o tujem vplivu, katerega tarča so nevladne in medijske organizacije ter posamezni novinarji, ki prejemajo sredstva iz tujine. V skladu z novim zakonom bi se vse nevladne organizacije in mediji, ki prejmejo več kot 20 odstotkov svojega denarja iz tujine, morali registrirati kot organizacije, ki služijo interesom tujih sil, poroča BBC.
Kritiki so zakon poimenovali ruski zakon, saj so prepričani, da ga bo oblast po ruskem vzoru, kjer so podoben zakon sprejeli leta 2012, zlorabila za zatiranje svojih nasprotnikov. Stranka Gruzijske sanje trdi, da želi z zakonom zagotoviti večjo preglednost pri financiranju nevladnih organizacij iz tujine. Zagotavlja, da zakon ne predvideva kazenske odgovornosti, temveč le globe v primeru, ko organizacija ne bi hotela razkriti izvora sredstev.
Protestniki: Zakon je sredstvo politične represije
Protestniki, med katerimi prevladujejo mladi, so se v nedeljo zvečer zbrali pred parlamentom v Tbilisiju. Nekateri so napovedali tudi, da bodo tam prespali. Zakon je po njihovi oceni namreč sredstvo politične represije in v nasprotju z dolgoletnim ciljem Gruzije, da se pridruži EU, poroča STA.
Policija je pridržala najmanj 20 ljudi, med katerimi so tudi ameriški in ruski državljani, ki so po navedbah notranjega ministrstva poskušali ovirati delo parlamenta. Če bodo spoznani za krive nespoštovanja in upiranja policiji, jim grozi denarna kazen do 3000 larijev oz. dobrih 1040 evrov ali od pet do 15 dni pripora. Predsednica kavkaške države Salome Zurabišvili, ki je napovedala, da utegne na zakon vložiti veto, je demonstrante pozvala, naj se izognejo provokacijam.
Danes je predlog zakona potrdil pristojni parlamentarni odbor, kar je bil zadnji korak pred njegovo tretjo in zadnjo obravnavo v parlamentu, ki bo na sporedu v torek. Glasovanje o zakonu naj bi bila sicer zgolj formalnost, saj ima vlada pod vodstvom Gruzijskih sanj v parlamentu absolutno večino.
Ruski predsednik Vladimir Putin si je Gruzijo v preteklosti poskušal pokoriti tudi z vojaško invazijo, ki jo je sprožil leta 2008.
"Gre za korake proti popolnemu despotizmu"
Ameriški zgodovinar iz univerze Yale Timothy Snyder je na omrežju X opozoril, da je zakon o tujih agentih nastal po ruskem modelu in da gre za korake proti popolnemu despotizmu, česar se zavedajo tudi gruzijski protestniki.
Gruzija ni uvedla sankcij proti Rusiji
Politolog Francis Fukuyama medtem pojasnjuje, da je stranko Gruzijske sanje ustanovil oligarh Bidzina Ivanišvili, ki je večino svojega bogastva ustvaril v Rusiji, predvsem na področju bančništva in trgovanja s kovinami, ter ki je tesne vezi s Kremljem ohranil vse do danes. Ivanišvili je bil v preteklosti tudi gruzijski premier, a je po besedah Fukuyame ugotovil, da lahko svoj vpliv še bolj učinkovito kot s formalnega položaja širi iz ozadja.
Kot poudarja, se v stranki Gruzijske sanje navzven zavzemajo za pridružitev države Evropski uniji, a v resnici delujejo v interesu Rusije, kar kaže tudi dejstvo, da Gruzija po napadu na Ukrajino ni uvedla sankcij zoper Rusijo in je celo postala ena od držav, ki jo druge izrabljajo za izogibanje sankcijam pri poslovanju z Rusijo.
Fukuyama še opozarja, da je Rusija podoben zakon o tujem vplivu, kot ga zdaj sprejema Gruzija, v preteklosti že sprejela in z njim utišala nevladne organizacije ter opozicijo. "Demokracija v Gruziji je v nevarnosti. ZDA in Evropa se morata hitro odzvati, da jo rešita," je zapisal.
