Grčija s prodajo zakladnih menic zbrala 1,63 milijarde evrov

Velika donosnost prodaje zakladnih menic je predvsem posledica višjih stroškov, zahtevana donosnost vlagateljev pa se je s 3,85 na zadnji dražbi v februarju povečala na 4,1 odstotka.

Zbrali so več, kot so pričakovali

Grčija je sicer načrtovala, da bo na dražbi s prodajo dolžniških vrednostnih papirjev iztržila 1,25 milijarde evrov, torej manj, kot jih je dejansko zbrala.

Grški dolg znaša 340 milijard evrov Zadnja avkcija trimesečnih zakladnih menic je bila pod vplivom govoric neimenovanih grških in evropskih predstavnikov, da naj bi Grčija načrtovala prestrukturiranje svojega dolga, ki je poskočil na vrtoglavih 340 milijard evrov.

Prestrukturiranje dolga bi bilo katastrofalno Govorice so zanikali tako grški predstavniki, kot tudi predstavniki Evropske unije in Mednarodnega denarnega sklada (IMF). Grška centralna banka je ob tem poudarila, da bi bilo prestrukturiranje dolga za Grčijo katastrofalno.

Napovedana je druga splošna stavka letos

Grški sindikati so sicer za 11. maj napovedali splošno stavko, ki bo že druga splošna stavka letos. Sindikati so ponovili nasprotovanje vladnih ukrepom za izhod države iz krize.

Globoko zadolžena država je prodajo zakladnih menic začela lani septembra. Na ta način želi ohraniti prisotnost na finančnih trgih. Gospodarska kriza je namreč Grčijo izrinila s trga dolgoročnih obveznic, saj so vlagatelji zahtevali previsoke obrestne mere.

Spomnimo: Grčija je zaradi dolžniške krize maja lani od EU, Evropske centralne banke in IMF prejela 110 milijard evrov posojil. Vlada se je bila zato prisiljena zavezati k zmanjšanju javnofinančnega primanjkljaja. V skladu s tem je sprejela stroge varčevalne ukrepe. Reformirala je pokojninski sistem in sistem delovne sile, obenem pa je dvignila tudi davke.