Sreda, 13. 12. 2023, 17.59
11 mesecev, 2 tedna
Voditelji EU in Zahodnega Balkana soglasni glede prihodnosti regije v Uniji
Voditelji članic EU in držav Zahodnega Balkana so se na današnjem vrhu v Bruslju strinjali, da je prihodnost zahodnobalkanskih držav v EU, je po koncu srečanja povedal predsednik Evropskega sveta Charles Michel. Strinjali so se o okrepitvi sodelovanja na vseh področjih, tudi prek postopne integracije držav iz regije v EU. Pred vrhom je slovenski premier Robert Golob poudaril, da je treba vprašanje širitve obravnavati geopolitično in v paketu.
"Vrh je bil priložnost za ponovno potrditev tega, da je usoda Zahodnega Balkana v Evropski uniji," je po skupnem zasedanju voditeljev članic EU in šestih držav Zahodnega Balkana, ki so sprejeli tudi skupno izjavo, povedal predsednik Evropskega sveta Charles Michel.
Poudaril je, da si želijo okrepiti sodelovanje na vseh področjih. Pri tem je izpostavil koncept postopne integracije, ki bi državam Zahodnega Balkana prinesel nekatere koristi članstva, še preden bi se uradno pridružile Uniji.
Postopnemu vključevanju je namenjen šest milijard evrov vreden načrt za rast Zahodnega Balkana, ki ga je v začetku novembra predstavila Evropska komisija.
Načrt za vključevanje Zahodnega Balkana sestavljajo štirje stebri
Kot je povedala predsednica komisije Ursula von der Leyen, načrt sestavljajo štirje stebri. Prvi je odprtje evropskega notranjega trga za Zahodni Balkan na sedmih področjih, kot so carinska politika, transport in mobilno gostovanje.
Drugi steber predvideva vzpostavitev skupnega regionalnega trga, kar bi lahko za deset odstotkov okrepilo bruto domači proizvod regije, je dejala. V okviru tretjega stebra bodo morale države v regiji sprejeti ustrezne reforme, ki bodo zagotovile enake konkurenčne pogoje. Četrti steber pa predstavljajo naložbe, je pojasnila von der Leynova.
"To je širša slika, vendar pa prihaja tudi do številnih majhnih korakov naprej," je povedala. Pri tem je omenila skupni načrt za posodobitev mejnih prehodov, kar bo pripomoglo k bolj tekočemu transportu.
Med prednostnimi področji sodelovanja med EU in Zahodnim Balkanom je predsednik Evropskega sveta izpostavil še področje zunanje in varnostne politike. Voditelji EU so kolege iz zahodnobalkanskih držav pozvali k spoštovanju sankcij proti Rusiji, ki jih je EU uvedla zaradi njene agresije na Ukrajino.
Sodelovanje pa želita strani okrepiti tudi na področju boja proti dezinformacijam in kibernetskim napadom, pa tudi na področju migracij, kjer je potrebna večja usklajenost, je dejal Michel.
This 4th #EUWesternBalkansSummit in 4 years shows the commitment to our relationship.
— Charles Michel (@CharlesMichel) December 13, 2023
We strongly reaffirm that the destiny of the Western Balkans lies within the EU. pic.twitter.com/CBl2GI81j9
Predsedniki vlad in držav članic so po njegovih besedah kolege iz regije pozvali še k reševanju sporov, saj evropski projekt temelji na spravi.
Še pred začetkom vrha EU in Zahodnega Balkana je slovenski premier Robert Golob poudaril, da je treba vprašanje širitve EU, torej tudi začetek pristopnih pogajanj z Ukrajino, Moldavijo in BiH, obravnavati v paketu in geopolitično.
"Zagotovo najtežje vprašanje na tem srečanju bo vprašanje širitvenega procesa 🇪🇺. 🇸🇮 zelo jasno vztraja, da moramo obravnavati države v paketu, torej vse enako. To pomeni začetek pristopnih pogajanj za 🇺🇦Ukrajino in 🇲🇩Moldavijo, hkrati pa tudi za 🇧🇦Bosno in Hercegovino." 2/7
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) December 13, 2023
Vrh EU in Zahodnega Balkana je bil uvod v zasedanje Evropskega sveta, na katerem bodo voditelji sedemindvajseterice razpravljali o širitvi Unije na Zahodni Balkan in na vzhod, pa tudi o reviziji večletnega proračuna Unije.