Generalna skupščina ZN soglasno obsodila državni udar v Hondurasu

Zahtevla je tudi, da se predsednik Manuel Zelaya nemudoma vrne na oblast. Nove oblasti pa so se odzvale z opozorilom, da bodo Zelayo v primeru vrnitve v domovino aretirale.

Resolucija zahteva takojšnjo vrnitev Zelaye

Resolucija poziva vseh 192 držav članic ZN, da ne priznajo nobene druge vlade v Hondurasu kot vlade Zelaye, ki ga je vojska v nedeljo po naročilu vrhovnega sodišča države aretirala in pregnala v Kostariko. Kršil naj bi ustavo, ker si je prizadeval za referendum, s katerim bi spremenil ustavo in si omogočil drugi štiriletni mandat. Resolucija obsoja državni udar in zahteva takojšnjo vrnitev Zelaye na oblast ter izraža globoko zaskrbljenost zaradi nasilja nad diplomatskim osebjem.

"Gre za delo majhne skupine ljudi" Zelaya je v torek v New York prispel na povabilo predsednika GS ZN Miguela D'Escota Brockmana. V svojem nastopu se je po potrditvi resolucije zahvalil za ta zgodovinski ukrep, ki izraža ogorčenje ljudstva Hondurasa in sveta zaradi surovega državnega udara. Po njegovih besedah gre za delo majhne skupine ljudi, ki so izvedli agresijo na demokratično voljo ljudstva. Brockmann je bil prav tako zelo vesel uspeha resolucije, ki so jo sponzorirale tudi ZDA.

ZDA vztrajajo pri obsodbi državnega udara in ne vidijo druge rešitve kot vrnitev Zelaye na oblast

Zaplet glede Hondurasa se sicer šele začenja prav poglabljati. Zelayo danes pričakujejo v Washingtonu, kjer bo potekala izredna seja zunanjih ministrov držav Organizacije ameriških držav (OAS). V Washingtonu ga ne bosta sprejela ne predsednik Barack Obama ne državna sekretarka Hillary Clinton. Sprejel pa naj bi ga pomočnik državne sekretarke Thomas Shannon.

Kot je pojasnil tiskovni predstavnik State Departmenta Ian Kelly, mora Clintonova okrevati zaradi poškodovane roke in večino dela opravlja od doma. Kelly je zatrdil, da to ne pomeni nič in ZDA vztrajajo pri obsodbi državnega udara in ne vidijo druge rešitve kot vrnitev Zelaye na oblast. V Washington sicer prihaja tudi delegacija pod vodstvom zunanjega ministra nove vlade Hondurasa Enriqueja Orteza, ki se bo skušala udeležiti zasedanja OAS.

Zelaya se namerava vrniti domov

Predsednik Venezuele Hugo Chavez, ki je za udar v Hondurasu najprej okrivil ZDA, pa je zahteval izključitev Hondurasa iz OAS, dokler se Zelaya ne vrne na oblast. Temu nasprotuje Kolumbija, ki meni, da obsodba udara zadostuje. Chavez sicer zahteva tudi vojaško posredovanje ZN v Hondurasu.

Zaplet se lahko poglobi, če bosta predsednica Argentine Cristina Kirchner in njen ekvadorski kolega Rafael Delgado uresničila napoved in "pospremila" Zelayo nazaj v Honduras. Kot Zelaya zatrdil na sedežu ZN, se namerava iz Washingtona vrniti domov, da pomiri ljudstvo, začne dialog in uredi zadeve. Prepričan je, da ga bodo ljudje ob vrnitvi sprejeli, pripravljeni na izpolnjevanje ukazov. Obenem je zagotovil, da namerava na oblasti ostati le do konca mandata, to je do konca leta, nato pa naj bi se znova posvetil svoji kmetiji.

"Zelayo bomo ob vrnitvi aretirali"

Novi predsednik Hondurasa Roberto Micheletti pa je po dogodkih v New Yorku zagotovil, da bodo Zelayo ob vrnitvi aretirali. Možnost odstopa je zavrnil, ker ga je imenoval kongres, v odstop pa ga lahko prisilijo le, če bo prekršil zakon.

Tudi pravosodni minister Hondurasa Luis Alberto Rubi je dejal, da bodo Zelayo aretirali takoj ob vrnitvi, pri čemer mu grozi najmanj 20 let zapora zaradi obtožnice, ki zajema tudi zlorabo pooblastil. Novi zunanji minister Ortez pa je v torek Zelayo obtožil še, da naj bi omogočal tihotapljenje kokaina iz Kolumbije preko Hondurasa v ZDA.

ZDA vztrajajo pri načelu, da se oblasti ne menjava s silo

Honduras na leto od ZDA prejme okoli milijon dolarjev za boj proti trgovini z mamilom, čez državo pa naj bi po poti v ZDA šlo na leto najmanj sto ton kokaina. V Hondurasu se mudijo tudi agenti ameriške agencije za boj proti trgovini z mamilom (DEA). DEA v torek ni ne zanikala ne potrdila obtožbe proti Zelayi.

ZDA bi sicer raje videle na oblasti v Hondurasu koga drugega kot nekdanjega konservativca, sedaj levičarja Zelayo, vendar pa vztrajajo pri načelu, da se oblasti ne menjava s silo.

Sosednje države so že zaprle mejo za trgovino

Pred predsedniško palačo v Tegucialpi so v torek potekale demonstracije okoli 5000 privržencev nove vlade, potem ko je vojska še dan predtem s solzivcem razgnala privržence Zelaye. Ti so se zbrali tudi v torek, vendar naj bi se razšli mirno in brez nasilja.

Oblasti so po poročanju televizije v Hondurasu sicer policijsko uro, ki so jo razglasili v nedeljo, podaljšale še za teden dni. Sicer pa utegne imeti državni udar hude gospodarske posledice za Honduras, saj so sosednje države že zaprle mejo za trgovino, ZDA pa razmišljajo o odvzemu pomoči.