V Hondurasu je več deset vojakov davi aretiralo predsednika države Manuela Zelayo in razorožilo njegove varnostnike.
Do aretacije predsednika je prišlo pred današnjim spornim referendumom o spremembah ustave. Vojaki so sprva obkolili predsednikovo rezidenco, po aretaciji pa so ga odpeljali v zračno bazo na obrobju prestolnice Tegucigalpa, od tam so ga z vojaškim letalom prepeljali v Kostariko, ki jo je zaprosil za zatočišče. "Smo v procesu vročitve mednarodne pritožbe," je novinarjem povedal predsednikov osebni tajnik Carlos Enrique Reina.
"Govorimo o vojaškem udaru"
"Govorimo o vojaškem udaru. To je vredno obžalovanja," pa je za honduraški radio Cadena de Noticias dejal predsednikov pomočnik Rafael Alegria. Kot je še pojasnil, je bilo med aretacijo predsednika izstreljenih nekaj strelov, "vendar res ne vemo veliko o tem, kaj se je zgodilo".
Zelaya pozval k mirnemu uporu
Okoli predsedniške palače, ki jo je po prijetju obkolila vojska, se je zbralo mnogo predsednikovih privržencev in protestiralo proti dejanjem vojske. Zelaya je medtem v prvem odzivu na dogajanje sporočil, da se nahaja v prestolnici Kostarike San Jose. Vojaki naj bi ga pregnali iz postelje, pretepli naj bi njegove varnostnike, njega pa aretirali v pidžami. Svojo aretacijo je označil kot "udar" in "ugrabitev". Vojaki naj bi mu tudi grozili s pištolo.
Zelaya pa je v Kostariki državljane pozval k mirnemu uporu proti državnemu udaru in s tem k zaščiti demokracije v državi. Predsednik je zaveznike prosil, naj z "agresorjem" vzpostavijo dialog, hkrati pa je zatrdil, da uzurpirana vlada ne bo priznana.
Obama pozval k spoštovanju "demokratičnih norm"
Predsednik Hondurasa je od ameriškega predsednika Baracka Obame ob tem zahteval, da razjasni, ali on "stoji za tem". "Če Washington ne podpira vojaškega udara, lahko ustavi ta napad na naše ljudi in na demokracijo," je še dodal Zelaya. Obama je pred tem sicer izrazil zaskrbljenost nad dogodki v Hondurasu, vse strani pa je pozval k spoštovanju "demokratičnih norm".
Do aretacije Zelaye prišlo uro pred odprtjem volišč
Do aretacije Zelaye - slednji je bil za predsednika izvoljen konec leta 2005, njegovega mandata pa ni mogoče podaljšati - je prišlo le uro pred odprtjem volišč. V Hondurasu naj bi na zahtevo Zelaye danes namreč potekal neobvezujoč referendum o spremembah ustave, čeprav je vrhovno sodišče odločilo, da je referendum nezakonit.
Vojska in kongres proti ideji, da bi se Zelaya znova potegoval za predsedniški položaj
Na referendumu naj bi volivci odločali, ali želijo ob novembrskih predsedniških volitvah odločati tudi o tem, da se skliče ustavodajna skupščina, na kateri bi znova napisali ustavo in v njej Zelayi omogočili, da se znova poteguje za predsedniški položaj. Temu sicer nasprotujejo v vojski in kongresu, pa tudi nekateri člani predsednikove stranke.
Podporo predsedniku že izrazila Chavez in Castro
Podporo honduraškemu predsedniku, ki je bil pred tremi leti in pol izvoljen kot konservativec, kasneje pa je spremenil svoje politike in pridobil na svojo stran levičarje in sindikate, sta že izrazila venezuelski predsednik Hugo Chavez in nekdanji kubanski voditelj Fidel Castro. Chavez je akcijo vojske označil za vojaški udar, ZDA pa je obtožil vmešavanja v dogajanje v Hondurasu.
Češki zunanji minister Jan Kohout pa je ob robu neuradnega zasedanja zunanjih ministrov Evropske unije na Krfu honduraško vojsko že pozval k izpustitvi Zelaye in obnovitvi ustavnega reda. Aretacijo Zelaye je obsodil tudi španski zunanji minister Miguel Angel Morantonis. Dogajanje v Hondurasu je obsodil tudi generalni sekretar Organizacije ameriških držav Jose Miguel Insulza.
1
