Četrtek, 18. 7. 2024, 6.03
5 mesecev
Von der Leynova z udobno večino izvoljena za drugi mandat na čelu Evropske komisije
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,41
O podpori se je pogovarjala z vsemi razen s skrajno desnimi Domoljubi za Evropo in Evropo suverenih narodov.
Evropski parlament je dozdajšnjo predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen še drugič imenoval za petletni mandat. Za nemško krščansko demokratko je glasoval 401 poslanec. Oddali so 707 glasov, 284 jih je bilo proti, 15 se jih je vzdržalo, sedem glasov pa je bilo neveljavnih. Za izvolitev je sicer potrebovala najmanj 361 glasov. Po izvolitvi je povedala, da si bo znova prizadevala za oblikovanje spolno uravnotežene komisije.
Tako bo članice znova pozvala, naj ji posredujejo dve imeni, kandidata in kandidatke, za komisarja oziroma komisarko v izvršilnem organu EU. Od članic, ki bodo predlagale obstoječe komisarje oziroma komisarke, tega ne pričakuje. Nato bo sredi avgusta začela pogovore s komisarskimi kandidati. "Želim izbrati najboljše kandidate, ki delijo zavezanost Evropi."
Tomaž Vesel ne bo edini kandidat za komisarja
Te njene besede pomenijo, da bo moral predsednik vlade Robert Golob poleg Tomaža Vesela, ki naj bi bil slovenski kandidat za komisarja, najti še kandidatko za komisarko.
Vlada je sicer konec junija opravila razpravo o Veselovi kandidaturi in tako naredila prvi formalni korak. Po takratnih napovedih naj bi ga zaključila konec tega meseca oziroma ko bo od pristojnih institucij EU prejela poziv za posredovanje imena komisarskega kandidata, so takrat sporočili iz premierjevega kabineta. Z izvolitvijo von der Leynove je ta pogoj izpolnjen.
Premier Golob je nekdanjega predsednika računskega sodišča Vesela kot kandidata za komisarja predstavil že pred evropskimi volitvami na dogodku največje vladne stranke Gibanje Svoboda. S tem je presenetil koalicijski partnerici, SD in Levico, ki sta informacijo dobili iz medijev. Kasneje je Vesel z obema strankama opravil pogovore, po katerih večjih zadržkov koalicijski partnerici nista imeli.
Zaprisežena Evropejka ima nemške in britansko-ameriške korenine. Rodila se je 8. oktobra 1958 v bruseljskem Ixellesu kot hči enega prvih funkcionarjev Evropske komisije in poznejšega ministrskega predsednika Spodnje Saške Ernsta Albrechta. Leta 1971 so se preselili nazaj v Nemčijo.
Od leta 1986 je poročena s profesorjem medicine in podjetnikom Heikom von der Leynom iz plemiške družine trgovcev s svilo, s katerim imata sedem otrok, ki so se rodili v letih med 1987 in 1999. V času prvega mandata na čelu komisije je von der Leynova postala tudi babica.
V študentskih letih se je med drugim posvetila arheologiji in ekonomiji, a je na koncu leta 1987 doštudirala medicino in začela delati na oddelku za ginekologijo. Leta 1991 je doktorirala. V politiki je dejavna od izvolitve v deželni parlament Spodnje Saške leta 2003.
Kot članica CDU je med letoma 2005 in 2019 zasedala več ministrskih položajev pod nekdanjo nemško kanclerko Angelo Merkel. Pred odhodom oziroma vrnitvijo v Bruselj, kjer si je stanovanje uredila kar v poslopju komisije Berlaymont, je bila obrambna ministrica.
V bruseljskih krogih ni bila dobro poznana, za predsednico komisije so jo predlagali voditelji držav članic, čeprav na volitvah v Evropski parlament ni bila vodilna kandidatka katere od evropskih političnih strank.
Von der Leynova uspešnejša kot pred petimi leti
Pred petimi leti so von der Leynovo imenovali zgolj z devetimi glasovi večine. "To pošilja močno sporočilo zaupanja in je tudi priznanje za trdo delo, ki smo ga skupaj opravili v zadnjih petih letih."
Odločilne glasove so prispevali Zeleni
Podporo novi stari predsednici Evropske komisije so ob Evropski ljudski stranki (EPP) tik pred glasovanjem napovedali tudi socialisti (S&D), liberalci (Renew) in Zeleni, ki imajo v parlamentu 45 glasov. Ti so prispevali odločilne glasove, kažejo številke.
Tri stranke neformalne koalicije v Evropskem parlamentu, krščanski demokrati, socialisti in liberalci, imajo namreč 401 glas, kar pomeni, da kar nekaj poslancev teh strank ni glasovalo za von der Leynovo, med njimi je bil na primer Matjaž Nemec (Socialni demokrati). Edini slovenski poslanec Zelenih, nekdanji kočevski župan Vladimir Prebilič (Vesna/Zeleni), je glasoval proti von der Leynovi. V nedavni izjavi je potrdil, da bo večina poslancev njegove skupine podprla predsednico Evropske komisije.
Vladimir Prebilič (Vesna/Zeleni) in Matjaž Nemec (SD/S&D) nista podprla Ursule von der Leyen. Matej Tonin (NSi/EPP) je glasoval za.
Zeleni je pred petimi leti niso podprli. "Prizadevala si bom za intenzivno in kar se da dobro sodelovanje s tistimi, ki so me podprli," je povedala. Rezultat po njenih besedah kaže, da je bilo prav, da je pri pridobivanju podpore pristopila k vsem političnim silam, ki so proevropske, ki podpirajo Ukrajino in zagovarjajo vladavino prava.
Desno od EPP ni bilo glasov
Da je ne bodo podprli, so bili medtem jasni v drugih dveh skrajno desnih skupinah, Domoljubi za Evropo in Evropa suverenih narodov, pa tudi v Levici. Iz skrajno desne skupine Evropskih konservativcev in reformistov (ECR) so pred glasovanjem sporočili, da je velika večina nacionalnih delegacij ne bo podprla, čeprav se je pogovarjala tudi z italijansko premierko Giorgio Meloni, najmočnejšo političarko v skupini.
"Čestitke Ursuli von der Leyen za ponovno izvolitev za predsednico Evropske komisije. Želim vam veliko uspehov pri opravljanju tega odgovornega poslanstva in verjamem, da bomo še naprej tesno sodelovali v korist Evropejcev," je na omrežju X zapisala predsednica republike Nataša Pirc Musar. Predsednik vlade Robert Golob je poudaril, da se veseli nadaljnjega plodnega sodelovanja pri reševanju zapletenih izzivov, s katerimi se sooča Evropa. Ministrica za zunanje zadeve Tanja Fajon se veseli sodelovanja za skupno dobro, gospodarsko in družbeno blaginjo ter mir v Evropi in po svetu.
Čaka jo še en preizkus
Von der Leynova bo lahko začela oblikovati svojo prihodnjo komisarsko ekipo, ki naj bi jo predvidoma predstavila septembra. Po zaslišanjih kandidatov, kjer se je v preteklih mandatih večkrat zapletlo in so sledili umiki kandidatur, bo parlament še enkrat glasoval, tokrat o celotni ekipi komisarjev.
Ursula von der Leyen je dobila več glasov kot pred petimi leti. Čeprav Zeleni niso bili del neformalne tristrankarske koalicije krščanskih demokratov, socialistov in liberalcev, so večinsko podprli novo-staro predsednico Evropske komisije.
Kaj je povedala pred glasovanjem?
V nagovoru pred glasovanjem se je von der Leynova zavzela za vzpostavitev prave obrambne Evropske unije. Na področju gospodarske konkurenčnosti je napovedala pripravo načrta za čisto industrijo in dokončno odpravo odvisnosti od ruskih fosilnih goriv.
"Storiti moramo vse, kar je treba, da bi zaščitili evropske državljane. Zaščititi Evropo je dolžnost Evrope. Mislim torej, da je čas za vzpostavitev resnične obrambne Evropske unije," je von der Leynova povedala v Evropskem parlamentu v Strasbourgu v predstavitvi svojih prednostnih nalog za prihodnje petletno obdobje.
To je po njenem mnenju potrebno predvsem zaradi ruske agresije na Ukrajino. Ukrajino je treba podpirati, dokler bo treba.
Kritična je bila do Orbana
Pri tem je bila kritična do nedavnega obiska madžarskega premierja Viktorja Orbana v Moskvi, kjer se je sestal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. "Tako imenovana mirovna misija ni bila nič drugega kot misija popuščanja," je poudarila kandidatka za predsednico prihodnje Evropske komisije.
V svojem nagovoru se je spomnila tudi na Putinovo izsiljevanje s prekinitvijo dobave fosilnih energentov in napovedala, da si bo prizadevala, da se bo odvisnost EU od ruskih fosilnih goriv končala enkrat za vselej.
Obenem bo vlaganje v domače vire čiste energije prispevalo h konkurenčnosti evropskega gospodarstva, ki jo je von der Leynova izpostavila kot svojo prvo prednostno nalogo v primeru ponovne izvolitve. V ta namen je napovedala tudi pripravo dogovora za čisto industrijo v prvih stotih dneh novega mandata.
Da bo evropsko gospodarstvo konkurenčnejše, je treba po njenem mnenju zmanjšati tudi administrativno breme za evropska podjetja. Vsem članom svoje prihodnje komisarske ekipe bo tako naložila, da pregledajo, kje je mogoče zmanjšati breme, vse skupaj pa bo usklajeval za to pristojni podpredsednik Evropske komisije.
Kdo vse bo v njeni ekipi?
Napovedala je, da bodo v njeni novi ekipi med drugim še komisarji, pristojni za obrambo, stanovanjsko politiko in sodelovanje z državami v Sredozemlju, predvsem na področju migracij.
Pri upravljanju migracij je sicer po mnenju von der Leynove ključno učinkovito varovanje zunanjih meja, tako da bo predlagala potrojitev osebja Evropske agencije za mejno in obalno stražo (Frontex) na 30 tisoč.
Da bi zagotovila boljšo notranjo varnost, namerava predlagati tudi podvojitev osebja Evropskega policijskega urada (Europol).
Pomembna je tudi prihodnost kmetijstva
Za Evropo je pomembna tudi prihodnost njenega kmetijstva, pri čemer je von der Leynova izpostavila vlogo evropskih kmetov. Zagotovila jim je, da bo v strategiji za evropski kmetijski in prehranski sektor, ki jo bo pripravila, upoštevala njihova priporočila.
Sklepni del nagovora je namenila zaščiti demokracije, predvsem zaradi vse večjega števila kibernetskih napadov in tujega vmešavanja v demokratične procese v EU.
Poudarila je, da bo tudi prihodnji dolgoročni evropski proračun vključeval mehanizem pogojevanja izplačila evropskih sredstev s spoštovanjem vladavine prava.
Po mnenju von der Leynove so reforme EU zaradi širitve neizogibne. "Mislim, da je treba spremeniti temeljne pogodbe, kjer bi to lahko izboljšalo našo Unijo," je povedala.
