Torek, 29. 10. 2019, 18.19
5 let, 1 mesec
Predčasne volitve v Veliki Britaniji bodo 12. decembra
Britanski poslanci so danes z 438 glasovi za in 20 proti potrdili, da bodo predčasne parlamentarne volitve na Otoku 12. decembra, na spletni strani poroča britanski BBC.
Poslanska zbornica je tako danes podprla datum predčasnih volitev, ki ga je predlagala britanska vlada pod vodstvom Borisa Johnsona. Zakonodaja o predčasnih parlamentarnih volitvah bo sedaj romala v lordsko zbornico, kjer naj bi o tem glasovali predvidoma v sredo. Kot ocenjujejo poznavalci, naj bi bil novi britanski premier, če se v lordski zbornici ne bo zgodilo nič nepričakovanega, znan v petek, 13. decembra.
Po poročanju Sky News bodo decembrske predčasne volitve prve volitve v decembru po letu 1923. Predvolilna kampanja bo osredotočena na razpravo o odhodu Velike Britanije iz Evropske unije.
Britanski poslanci so danes brez glasovanja pred tem podprli Johnsonov predlog o predčasnih parlamentarnih volitvah.
V kasnejšem glasovanju so nato zavrnili predlog opozicijskih laburistov, da bi predčasne parlamentarne volitve pripravili 9. decembra. Volitve na omenjeni datum je namreč podprlo 295 poslancev, 315 jih je bilo proti, poroča na spletni strani britanski BBC.
Podpredsednik parlamenta je pred tem zavrnil razpravo o predlogu opozicije, da bi starostno mejo za volilno pravico znižali na 16 let in da bi pravico glasovanja dobili tudi državljani Evropske unije, čeprav je imel podporo več strank.
Uspelo mu je šele v četrtem poskusu
Današnji premierjev poskus za razpis predčasnih parlamentarnih volitev je bil že njegov četrti, odkar je poleti prevzel položaj. Nazadnje so predlog za razpis volitev 12. decembra zavrnili v ponedeljek, ko predlog ni prejel potrebne dvotretjinske večine.
Johnson je v razpravi pred glasovanjem poudaril, da Velika Britanija potrebuje nov parlament, da bi izvedla brexit. "Samo ena pot je, da se ob tej neizprosni parlamentarni obstrukciji izvede brexit," je povedal Johnson po poročanju britanskega BBC. "Treba je osvežiti ta parlament in dati ljudem izbiro," je poudaril.
Kritičen je bil tudi do glavne opozicijske laburistične stranke, ki ji je očital, da želi zgolj zavlačevati. "Brexita ne želijo ne 31. oktobra, ne 31. novembra, ne 31. januarja," je dejal.
Vodja laburistov Jeremy Corbyn je v odzivu povedal, da njegova stranka "podpira volitve, ker se želimo znebiti te lahkomiselne in destruktivne konservativne vlade". Poudaril je, da je "čas za pravo spremembo".
Povedal je, da so laburisti pripravljeni na volitve, ne glede na to, za kateri datum predčasnih volitev se bo poslanska zbornica odločila.
Johnson je tik pred nocojšnjim glasovanjem o predčasnih volitvah desetim od skupno 21 izključenim konservativnim poslancem ponudil vrnitev v poslansko skupino. Vsi so pred približno dvema mesecema v sporu glede Johnsonove politike do brexita glasovali proti lastni vladi. Zaenkrat še ni znano, koliko od njih bo Johnsonovo ponudbo tudi sprejelo.
Britanski premier je svoj predlog naslovil na naslednje poslance: Alistairja Burta, Caroline Nokes, Grega Clarka, Eda Vaizeya, Margot James, Richarda Benyona, Stephena Hammonda, Steva Brine, Richarda Harringtona in vnuka Winstona Churchilla, Nicholasa Soamesa.
EU tudi uradno potrdila še tretjo preložitev brexita
EU je danes tudi uradno potrdila prožno preložitev brexita do 31. januarja prihodnje leto. To je že tretja preložitev izstopa Združenega kraljestva iz unije, ki je bil sprva predviden 29. marca. Glede na pestro in nepredvidljivo dogajanje na Otoku, kjer naj bi bile decembra predčasne volitve, se zdi trenutno povsem mogoče, da ne bo zadnja.
"EU27 je uradno potrdila preložitev. Morda bo zadnja. Prosim, dobro izkoristite ta čas," je tvitnil predsednik Evropskega sveta Donald Tusk "britanskim prijateljem" in se ob tem od njih poslovil, saj da se njegovo poslanstvo izteka. "Držal bom pesti za vas," je še dodal.
Tusk je uradno odločitev naznanil ob izteku 24-urnega pisnega postopka potrjevanja prožne preložitve brexita, ki ga je unija sprožila v ponedeljek po prejetju britanskega soglasja k odlogu, o katerem se je v ponedeljek dogovorilo 27 veleposlanikov članic EU.
V tem kontekstu je tudi slovenska vlada na današnji dopisni seji sprejela sklep Evropskega sveta o prožni preložitvi brexita, so sporočili iz urada vlade za komuniciranje.
Malo verjetno, da bodo ločitveni sporazum potrdili pred januarjem
Prožna preložitev pomeni, da lahko Združeno kraljestvo izstopi tudi pred 31. januarjem, če britanski parlament ločitveni sporazum potrdi prej. Glede na to, ali bi v Westminstru sporazum potrdili novembra, decembra ali januarja, bi torej ločitveni sporazum začel veljati 1. decembra, 1. januarja ali 1. februarja.
A glede na dogajanje na Otoku se zdi malo verjetno, da bi lahko v Westminstru ločitveni sporazum potrdili pred januarjem, pa še takrat bo to težko izvedljivo. Decembra naj bi bile decembra volitve, Johnson pa je, kot kaže, opustil namero, da poskuša izstopni sporazum spraviti skozi parlament do volitev.
Članice ob potrditvi prožne preložitve poudarjajo, da tega dodatnega obdobja ni mogoče izkoristiti za ponovno odpiranje ločitvenega sporazuma ali začetek pogajanj o prihodnjih odnosih ter da mora biti vsaka enostranska zaveza ali izjava Združenega kraljestva skladna z ločitvenim sporazumom.
Izpostavljajo tudi dolžnost Britanije, da kot članica EU predlaga kandidata za evropskega komisarja. Če bo torej Združeno kraljestvo v času začetka dela nove Evropske komisije, ki se trenutno pričakuje 1. decembra, še vedno član unije, bodo morali predlagati komisarskega kandidata.
To je tretji odlog brexita, ki je bil sprva načrtovan 29. marca. Prvič so ga preložili do 12. aprila oziroma 22. maja. Prvi rok je bil predviden v primeru, da britanski parlament ločitvenega sporazuma ne potrdi, drugi pa za primer, da ga potrdi. Ker sporazuma v Westminstru niso potrdili, so nato aprila brexit znova preložili do 31. oktobra.
Cilj teh preložitev je zagotoviti urejen izstop, torej brexit na podlagi sporazuma, ki ureja tri prednostna ločitvena vprašanja - državljanske pravice, finančno poravnavo in mejo na irskem otoku, ter opredeljuje prehodno obdobje, ki bo trajalo najmanj do konca leta 2020, mogoče pa ga je podaljšati še za največ dve leti. V tem času naj bi se EU in Združeno kraljestvo dogovorila o sporazumu o prihodnjih odnosih.
2