Ponedeljek,
10. 6. 2024,
1.48

Osveženo pred

6 mesecev, 2 tedna

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0,99

Natisni članek

Natisni članek

evropske volitve evropske volitve evropski poslanci Evropski parlament

Ponedeljek, 10. 6. 2024, 1.48

6 mesecev, 2 tedna

EPP s socialisti in liberalci ohranja večino, skrajna desnica se je okrepila

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0,99
Glasovanje, Evropski parlament, evroposlanec, evroposlanka, Strasbourg | Evropske volitve so v največjih državah članicah EU postregle s pretresi, v Franciji je zmaga skrajne desnice prinesla nove parlamentarne volitve. | Foto Reuters

Evropske volitve so v največjih državah članicah EU postregle s pretresi, v Franciji je zmaga skrajne desnice prinesla nove parlamentarne volitve.

Foto: Reuters

Evropske volitve so novo zmago prinesle Evropski ljudski stranki (EPP), katere vodilna kandidatka Ursula von der Leyen je že razglasila zmago. Obe skrajno desni politični skupini sta se na račun dobrih rezultatov v več državah okrepili, a EPP skupaj s socialnimi demokrati (S&D) in liberalci (Renew) ohranja večino. Je pa velika zmaga skrajne desnice prinesla nove volitve v Franciji.

Novi EU poslanci
Novice Kdo so novi evropski poslanci?

EPP ima trenutno v 705-članskem parlamentu 176 poslancev, v novem sklicu parlamenta, ki bo štel 720 članov, pa naj bi jih imela 191. Precejšen delež njenih poslancev prispeva Nemčija, kjer so krščanski demokrati (CDU in CSU) prepričljivo zmagali in naj bi glede na trenutne izide v skupino poslali 31 poslancev.

Levosredinska S&D, ki ima trenutno 139 poslancev, jih bo po novem imela 135.

Sledi liberalna politična družina Renew, ki je utrpela največjo izgubo med vsemi sedmimi političnimi skupinami. V tem sklicu ima 102, v novem pa naj bi imela 83 sedežev.

Sestavo novega sklica evropskega parlamenta si lahko ogledate spodaj. 

Evropski parlament | Foto: Evropski parlament Foto: Evropski parlament Von der Leynova napovedala posvetovanje s S&D in liberalci

Tri največje skupine, ki so doslej zagotavljale podporo Evropski komisiji predsednice Ursule von der Leyen, naj bi tako ohranile večino v Evropskem parlamentu. Skupaj naj bi imele 409 poslancev, za večino pa jih potrebujejo 361.

Von der Leynova, ki se ji obeta nov mandat na čelu Komisije, je razglasila zmago in že napovedala, da se bo o sodelovanju po evropskih volitvah najprej posvetovala prav s S&D in liberalci.

"Ta rezultat sredinskim strankam prinaša veliko odgovornost. Morda so med nami razlike pri posameznih vprašanjih, vendar pa si vsi prizadevamo za stabilnost ter močno in učinkovito Evropo," je še povedala vodilna kandidatka zmagovalne stranke na evropskih volitvah.

Francoski Nacionalni zbor v parlamentu s 30 poslanci

V času kampanje sicer ni želela izključiti možnosti sodelovanja s skrajno desno politično skupino Evropskih konservativcev in reformistov (ECR), ki je za liberalci zasedla četrto mesto z 71 poslanskimi mandati, medtem ko jih je imel doslej 69.

Največ med vsemi naj bi pridobila druga skrajno desna skupina Identiteta in demokracija (ID), ki naj bi imela 57 članov Evropskega parlamenta, zdaj pa jih je imela 49.

Skupini sta se okrepili na račun dobrih rezultatov več skrajno desnih strank v kar nekaj evropskih državah. Med drugim je v Franciji Nacionalni zbor osvojil kar 30 odstotkov glasov, največ doslej, in naj bi v ID prispeval 30 poslancev.

Emmanuel Macron
Novice Macron razpustil parlament in sklical predčasne volitve

Največji poraženci liberalci in evropski zeleni 

Poleg liberalcev so največje izgube doživeli evropski zeleni, ki imajo 71 evroposlancev in naj bi padli s četrtega na šesto mesto. Glede na prvo projekcijo naj bi osvojili 53 sedežev v 720-članskem parlamentu. Levica, ki ima trenutno 37 poslancev, naj bi jih v novem sklicu imela 35.

Stranke, ki v trenutnem parlamentu niso del nobene skupine ali ki doslej niso imele evropskih poslancev, naj bi skupaj osvojile 95 poslanskih sedežev. Trenutno je v parlamentu 62 nepovezanih poslancev.

Skrajna desnica slavila v Franciji in Italiji, nemška AfD osvojila drugo mesto 

Za zdaj je na primer brez politične skupine nemška skrajno desna Alternativa za Nemčijo (AfD), ki je v državi osvojila drugo mesto, saj jo je ID nedavno izločila iz svojih vrst. Za poraženko volitev v Nemčiji velja vladajoča SPD kanclerja Olafa Scholza, saj je doživela najslabši rezultat v svoji zgodovini.

Poraz je vladajoča stranka doživela tudi v Franciji, kjer je Preporod z zavezniki osvojil le 15 odstotkov podpore, polovico manj od skrajno desnega Nacionalnega zbora, kar je v državi povzročilo pravi politični potres – predsednik Emmanuel Macron je že razpustil parlament in sklical predčasne volitve. Prvi krog bo že 30. junija, drugi 7. julija.

Tudi v Španiji je slavila opozicijska Ljudska stranka (PP), ki je osvojila 34,2 odstotka glasov. A vladajoči socialisti (PSOE) s 30,2 odstotka niso dosti zaostali zanjo. Skrajno desna stranka Vox je prejela 9,6 odstotka.

Na evropskem parketu vse bolj vplivna italijanska premierka Giorgia Meloni je medtem prepričljivo zmagala – njeni Bratje Italije naj bi osvojili okrog 30 odstotkov glasov in v ECR prispevali več kot 20 poslancev.

AfD
Novice V Nemčiji skrajno desna AfD na drugem mestu, v Italiji slavili Bratje Italije

Lisjak Gabrijelčič: Vzpon desnice v največjih članicah EU

Da se razmerja sil v EU kljub bombastičnim napovedim niso bistveno spremenila, je glede neuradnih izidov evropskih volitev za STA ocenil analitik Luka Lisjak Gabrijelčič. Vzpon radikalne desnice bo po njegovem mnenju glavna zgodba, zlasti zaradi rezultatov v največjih članicah EU, a je ob tem opozoril tudi na njen neuspeh v skandinavskih državah.

Na Švedskem so na primer skrajno desni Švedski demokrati osvojili šele četrto mesto, tudi na Finskem so skrajno desni Finci utrpeli izgubo in bodo imeli namesto sedanjih dveh le enega evropskega poslanca.

Tudi na Madžarskem je s 43 odstotki glasov resda zmagala vladajoča stranka Fidesz premierja Viktorja Orbana, a je dosegla nekoliko nižjo podporo od pričakovane in slabši izid kot pred petimi leti, ko je dobila nekaj več kot 52 odstotkov glasov. Na drugem mestu je stranka njegovega potencialnega konkurenta Petra Magyarja, ki je s skoraj 31 odstotki glasov presegla pričakovanja.

Alexander De Croo
Novice Po volilnem obratu na desno v Belgiji premier De Croo odstopil
Gibanje Svoboda. Marjan Šarec
Novice Je Slovenija ostala brez obrambnega ministra?