Članice EU dosegle pomemben dogovor na področju migracij

"Dogovor! Veleposlaniki EU so dosegli dogovor o uredbi o kriznih razmerah in višji sili na področju migracij in azila," je na družbenem omrežju X sporočilo špansko predsedstvo.

📣 Deal! EU Ambassadors have reached an agreement on the regulation addressing situations of crisis and force majeure in the field of migration and asylum.#COREPERII #EU2023ES #EUMigration pic.twitter.com/9ikt98a7sg

— Presidencia española del Consejo de la UE (@eu2023es) October 4, 2023

Na seji odbora stalnih predstavnikov Sveta EU so ti dosegli skupno stališče glede uredbe o kriznih razmerah, ki bo podlaga za pogajanja med Svetom EU in Evropskim parlamentom, so sporočili v Bruslju.

"Danes smo naredili velik korak naprej pri vprašanju, ki je ključno za prihodnost EU," je ob tem dejal španski notranji minister Fernando Grande-Marlaska in dodal, da je Unija zdaj v boljšem položaju, da do konca polletja z Evropskim parlamentom doseže dogovor o celotnem paktu o azilu in migracijah.

Velike razlike v stališčih o migracijskem paktu 

Razprava o paktu o migracijah in azilu v Evropskem parlamentu je danes pokazala, da so med političnimi skupinami velike razlike v stališčih glede upravljanja migracij v Evropski uniji. Podpredsednik Evropske komisije Margaritis Schinas je pakt označil za celovito rešitev in opozoril, da se čas za njegovo sprejetje izteka.

Earlier today in Strasbourg I renewed our call to adopt our Migration Pact.

We now have Member States’ agreement on the Crisis Regulation: one step closer to the effective and predictable migration and asylum system Europeans expect and deserve.

A big day for Europe. pic.twitter.com/LNkbiJcKCX

— Margaritis Schinas (@MargSchinas) October 4, 2023

V zadnjem času se je zatikalo pri uredbi o kriznih situacijah, ki je del pakta in glede katere so države članice prav danes dosegle dogovor. Ker se državam članicam dolgo ni uspelo dogovoriti glede uredbe, je Evropski parlament 20. septembra začasno ustavil pogajanja z državami članicami EU o dveh delih migracijskega pakta – uredbi o zbirki prstnih odtisov Eurodac in uredbi o postopkih varnostnega preverjanja na zunanjih mejah EU.

Po navedbah virov v Strasbourgu naj bi parlament po dogovoru o krizni uredbi umaknil blokado pogajanj.

"Čas se izteka"

Dopoldanska razprava v Strasbourgu je potekala pred sprejetjem dogovora o krizni uredbi. Namestnik španskega zunanjega ministra Pascual Navarro, čigar država trenutno predseduje Svetu EU, je povedal poslancem, da je dogovor blizu. Izrazil je upanje, da bo večina članic podprla najnovejše besedilo in da se bo trialog med evropskimi institucijami kmalu nadaljeval.

"Pakt potrebujemo, in to zdaj, ker se čas izteka," je opozoril Schinas. Zakonodajo s tega področja je primerjal s hišo, ki jo EU gradi, med gradnjo pa gasi sprotne požare oz. krize. "Vprašanje je, kako bomo še naprej živeli v hiši, ki je napol zgrajena," je dejal.

Zavzel se je za vzpostavitev skupnega migracijskega in azilnega sistema, ki bo naslavljal vse težave – obvezna solidarnost, hitri postopki na mejah. Okrepili bomo sistem vračanj, želimo partnerstva z državami cilja, tranzita in izvora, je dejal.

Razprava je pokazala velike razlike v stališčih med političnimi skupinami glede upravljanja migracij. Poslanci največjih političnih skupin, kot sta Evropska ljudska stranka (EPP) ter socialisti in demokrati (S&D), so opozarjali na izzive držav članic pri spopadanju z migracijami ter izpostavljali nujnost celovite reforme, ki sloni na solidarnosti in pravičnosti.

Slišati je bilo tudi svarila, da bi bil neuspeh pri sprejetju pakta voda na mlin populistov in tihotapcev ljudi.

Novice Knovs zadolžil Sovo in policijo, da spremljata dogajanje na področju migracij

Številni so tudi opozorili, da se čas za sprejetje pakta izteka. Med njimi je bil tudi slovenski evroposlanec Matjaž Nemec (S&D/SD), ki je poudaril, da se število prihodov pribežnikov v Evropo povečuje, med drugim tudi v Sloveniji. "Ukrepati moramo takoj. Evropa ne sme ostati paralizirana pri vprašanju migracij," je izpostavil in se zavzel za sprejetje celotnega migracijskega svežnja še pred evropskimi volitvami prihodnje leto. "Še enega propadlega poskusa si preprosto ne moremo privoščiti," je posvaril Nemec.

So bili pa do pakta kritični poslanci skrajne desnice in skrajne levice. Prvi so poudarjali, da je treba okrepiti nadzor na zunanjih mejah Unije in nezakonitim priseljencem onemogočiti prihod. Drugi tabor se nasprotno zavzema za solidarnost s prebežniki, spoštovanje njihovega dostojanstva in človekovih pravic ter odprte meje za vse, ki bežijo pred vojnami in revščino.

Novice Avstrija, Poljska in Češka uvajajo nadzor na meji s Slovaško

Slovaška uvaja mejni nadzor s sosednjo Madžarsko

Slovaška bo zaradi povečanega števila nezakonitih migrantov uvedla začasen nadzor na meji z Madžarsko. Ukrep bo začel veljati v četrtek, je danes sklenila vlada v Bratislavi, ki je odločitev utemeljila s ponovno uvedbo mejnih kontrol Avstrije, Češke in Poljske na meji s Slovaško.

Vlada v Bratislavi je na današnji seji sklenila, da bo Slovaška začasno ponovno uvedla nadzor na meji z Madžarsko. Ukrep bo začel veljati v četrtek in bo v veljavi deset dni, je poročala slovaška tiskovna agencija Tasr.

Sprejeti ukrep je odgovor na ponovno uvedbo začasnih mejnih kontrol Avstrije, Češke in Poljske na mejnih prehodih s Slovaško, je pred sejo vlade povedal državni sekretar na slovaškem notranjem ministrstvu Martin Kralovič.

Od polnoči že začasne in naključne kontrole

Omenjene tri države so opolnoči ponovno uvedle začasne in naključne kontrole na mejnih prehodih s sosedo Slovaško s ciljem zajezitve nezakonitih migracij. Ukrepi naj bi veljali deset dni, pri čemer se lahko to obdobje podaljša.

Češka in poljska policija sta tako danes že začeli izvajati strožji nadzor nad ljudmi, ki prečkajo mejo s Slovaško, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Češki mejni organi so v prvih nekaj urah prijeli več kot dva ducata migrantov, večinoma iz Sirije, so na družbenem omrežju X, nekdanjem Twitterju, sporočile oblasti.

Češki organi mejne kontrole izvajajo naključno na 17 cestnih, sedmih železniških in treh vodnih prehodih ter drugih točkah ob 250-kilometrski meji s Slovaško. Namen ukrepa je preprečiti tihotapljenje migrantov v Evropo po zahodnobalkanski poti, dodaja dpa.

Bruselj: Nadzor na notranjih schengenskih mejah skrajni ukrep

Evropska komisija se je danes odzvala na uvajanje nadzora na notranjih schengenskih mejah, potem ko so se Avstrija, Češka in Poljska odločile, da z današnjim dnem uvedejo začasni nadzor na svojih mejah s Slovaško. Pri komisiji so poudarili, da mora biti to skrajni in časovno omejen ukrep.

Govorka Evropske komisije Anita Hipper je poudarila, da mora ponovna uvedba nadzora na notranjih schengenskih mejah ostati "izjemna in časovno strogo omejena" ter skrajni ukrep.

Kot je dejala novinarjem v Bruslju, je bila Evropska komisija seznanjena s sprejetimi ukrepi Poljske, Češke in Avstrije, ki so jih te države sprejele za krajše obdobje desetih dni. Pri komisiji so v stiku s temi članicami, da bi identificirali možne alternativne ukrepe mejnemu nadzoru, je dodala.

Kot je ob tem še pojasnila, pri komisiji razumejo, da so uvedene mejne kontrole prilagojene tako, da čim manj motijo čezmejni promet.

Avstrija, Češka in Poljska so opolnoči ponovno uvedle začasne in naključne kontrole na mejnih prehodih s sosednjo Slovaško s ciljem zajezitve nezakonitih migracij. Ukrepi naj bi veljali deset dni, pri čemer se lahko to obdobje podaljša.

Slovaška je v odgovor na to danes sklenila, da bo s četrtkom začasno ponovno uvedla nadzor na meji z Madžarsko.

Zaradi povečanega števila nezakonitih migrantov vse več članic schengenskega območja krepi nadzor na svojih mejah. Nemčija je tako konec prejšnjega meseca sporočila, da bo njena policija izvajala dodaten nadzor ob meji s Poljsko in Češko po fleksibilnem modelu, ki ga ni treba prijaviti Evropski komisiji.

Podobno je slovenska policija sredi prejšnjega tedna okrepila nadzor na najbolj kritičnih delih ob meji s Hrvaško, kjer prihaja do povečanega števila nezakonitih prehodov. Slovenija pri tem poudarja, da ne gre za nadzor na notranji schengenski meji.

Avstrija sicer že več let izvaja mejni nadzor s Slovenijo in Madžarsko. Ukrep je prvič uvedla leta 2015 na vrhuncu begunske krize, nato pa ga na vsakih šest mesecev podaljšala, pri čemer se trenutno podaljšanje izteče sredi novembra.

Novice V Italiji 83 odstotkov migrantov več kot lani

Novice Poklukar: Početje Avstrije je nezakonito in nesorazmerno