Sreda, 1. 3. 2023, 11.22
1 leto, 10 mesecev
Bruselj v strahu: bo Orban uporabil svoj vpliv?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,39
48
Madžarski premier Viktor Orban je opozoril na pretekle kritike Finske in Švedske o stanju pravne države na Madžarskem in zatrdil, da nekateri v njegovi stranki dvomijo, da je modro dati zeleno luč za vstop v Nato državama, ki "širita očitne laži o Madžarski, o pravni državi na Madžarskem, o njeni demokraciji in tukajšnjem življenju".
18. maja lani, slabe tri mesece po ruskem napadu na Ukrajino, sta Finska in Švedska zaprosili za vstop v zvezo Nato. Protokol o pridružitvi omenjenih držav je ratificiralo 28 od 30 držav članic Nata. Tega nista storili le še Madžarska in Turčija. Madžarski parlament je ravno danes začel razpravo o kandidaturi obeh nordijskih držav za vstop v vojaško zavezništvo. Glede na to, da sta bili Finska in Švedska v preteklosti med najbolj kritičnimi do vladavine prava na Madžarskem, se v Bruslju bojijo, da bi lahko madžarski voditelj Viktor Orban zdaj poskušal uporabiti svoj vpliv na njun vstop v Nato in iztržiti odpustke pri vprašanjih vladavine prava na Madžarskem.
Turčija in Madžarska sta edini članici Nata, ki po več kot osmih mesecih, ko so voditelji Nata na vrhu v Madridu podpisali kandidaturo Finske in Švedske za članstvo v zavezništvu Nata, še nista ratificirati njunih prošenj.
Medtem ko so članice Nata bolj zaskrbljene, ker bi lahko Turčija preprečila pristop Švedske, saj naj bi Stockholm dajal zatočišče kurdskim skrajnežem, z odobritvijo priključitve obeh držav zavlačuje tudi vlada Viktorja Orbana.
Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg in finski zunanji minister Pekka Haavisto med rokovanjem v prostorih finskega parlamenta v Helsinkih na Finskem.
Madžarska bo na Švedsko in Finsko poslala delegacijo in preučila politične spore
V madžarskem parlamentu so razpravo o ratifikaciji začeli danes, glasovanje pa je predvideno v drugi polovici marca.
Máté Kocsis, vodja poslanske skupine Orbanove nacionalistične stranke Fidesz, je prejšnji teden dejal, da se je zdaj pojavila "resna razprava" o pristopu obeh držav v Nato. Madžarska namerava zato na Švedsko in Finsko poslati delegacijo, da bi preučila nastale "politične spore".
Tudi Orban je ponovil taka stališča. V petkovem intervjuju je dejal, da "čeprav načeloma podpiramo pristop Švedske in Finske k Natu, se moramo najprej resno pogovoriti". Ob tem je opozoril na pretekle kritike Finske in Švedske o stanju pravne države na Madžarskem in zatrdil, da nekateri v njegovi stranki dvomijo, da je modro dati zeleno luč za vstop v Nato državama, ki "širita očitne laži o Madžarski, o pravni državi na Madžarskem, o njeni demokraciji in tukajšnjem življenju".
Pridružitvi Švedske in Finske k zavezništvu Nata nasprotujeta Turčija in Madžarska.
Bi madžarski voditelj lahko uporabil svoj vpliv?
Glede na to, da sta bili Finska in Švedska v preteklosti med najbolj kritičnimi do vladavine prava na Madžarskem, se v Bruslju bojijo, da bi lahko madžarski voditelj Viktor Orban zdaj poskušal uporabiti svoj vpliv na njun vstop v Nato in iztržiti odpustke pri vprašanjih vladavine prava na Madžarskem.
Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je v ponedeljek obiskal Helsinke, kjer je bilo na vrhu dnevnega reda prizadevanje Finske za vstop v zavezništvo. Turčijo in Madžarsko je pozval, naj čim prej potrdita kandidaturi obeh držav: "Upam, da bodo kmalu ratificirali. Prišel je čas. Finska izpolnjuje vsa merila, prav tako Švedska. Za to trdo delamo in cilj je, da se to vzpostavi čim prej."
48