Ponedeljek, 23. 12. 2024, 22.05
23 ur, 31 minut
Bodo ZDA prihodnje leto napadle to državo?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
6,51
Panamski prekop v Panamski ožini je bil zgrajen med letoma 1904 in 1914. Dolg je 82 kilometrov ter povezuje Atlantski in Tihi ocean. Ozemlje prekopa so med letoma 1904 do 1999 nadzorovali Američani.
Panamski prekop je v zadnjih dnevih v središču pozornosti zaradi grožnje novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da bo prevzel nadzor nad njim. Razlog naj bi bile prevelike pristojbine za ameriške ladje in kitajski vpliv v Panami. Američani so že imeli nadzor nad prekopom, in sicer od njegove gradnje na začetku 20. stoletja do leta 1999.
Po zmagi na novembrskih predsedniških volitvah je Donald Trump že razburkal duhove, ko je – menda v šali – namigoval, da bi se Kanada priključila ZDA. Zdaj pa je precej bolj resno zagrozil s ponovnim nadzorom nad Panamskim prekopom.
Trumpov napad na Panamo
Na nedeljskem shodu ameriških konservativcev v Arizoni je Trump konservativnim aktivistom dejal, da Panama ameriškim ladjam za plovbo skozi Panamski kanal zaračunava previsoke pristojbine. Napovedal je, da bo to "ropanje ZDA" po prevzemu oblasti 20. januarja prihodnje leto takoj ustavil.
"Če se cene ladijskega prometa ne znižajo, bomo zahtevali, da se nam Panamski prekop vrne v celoti, hitro in brez vprašanj," je še zagrozil. Grožnja je seveda največ prahu dvignila v Panami.
Panamski odločen ne Trumpu
Panamski predsednik Jose Raul Mulino je Trumpu odgovoril, da se o suverenosti in neodvisnosti Paname ni mogoče pogajati in da vsak kvadratni meter prekopa in okolice pripada njegovi državi, piše BBC.
Skozi Panamski prekop letno pluje od 11 tisoč do 15 tisoč ladij. V proračunskem letu 2022 je na primer skozi kanal plulo več kot 14.200 plovil. Število ladij, ki pluje skozi prekop, je odvisno tudi od vremena. Če suša zmanjša vodostaj, zmanjšajo število ladij in znižajo dovoljeni ugrez. Pristojbine za plovbo so odvisne od velikosti ladje in količine ladijskega tovora. Kontejnerska ladja lahko plača okoli sto tisoč dolarjev (96 tisoč evrov) pristojbine. V proračunskem letu 2024, ki se je končalo septembra, je bil dobiček 3,45 milijarde dolarjev (3,3 milijarde evrov), kar je 9,5 odstotka več kot v lanskem proračunskem letu.
Zgodovini Paname in Panamskega prekopa ter ZDA so tesno prepletene. Že obstoj Paname kot države je povezan z ZDA in njenim velikim vplivom v Latinski Ameriki. Panama je bila večino časa po koncu španske kolonialne oblasti leta 1821 del Kolumbije. Imela je status zvezne države.
ZDA zaščitijo ločitev Paname od Kolumbije
Američani so podpirali Panamce, ki so si prizadevali za neodvisnost Paname od Kolumbije. Leta 1885 so Američani celo vojaško posredovali v korist panamskih upornikov. Na pomoč Kolumbiji je prišel Čile, ki je proti Panami poslal svoje vojaško ladjevje, ki naj bi preprečilo ameriško priključitev Paname. Takrat so se Američani umaknili.
A leta 1903 so se razmerja moči spremenila. Ko so Panamci jeseni tega leta razglasili neodvisnost od Kolumbije, so ZDA proti Panami poslale vojaško ladjevje, ki je preprečilo poskus kolumbijskih oblasti, da bi zadušile upor Panamcev. Panama je tako dejansko postala ameriški protektorat do leta 1939.
ZDA že leta 1788 Madridu predlagajo gradnjo prekopa
Panama je bila za Američane strateško zanimiva zaradi Panamskega prekopa. Zamisli o gradnji prekopa skozi Panamo, ki bi na območju Panamske ožine povezal Tihi ocean in Atlantski ocean oziroma Karibsko morje, so se pojavile že konec 18. stoletja.
Donald Trump je grožnjo Panami izrekel v nedeljo na shodu konservativnih aktivistov v Arizoni. Ni pa natančno pojasnil, kako bo prevzel nadzor nad prekopom.
ZDA so leta 1788 predlagale Španiji, ki je takrat še nadzorovala svoje kolonije v Latinski Ameriki, naj v Panamski ožini zgradi prekop. Leta 1826, po propadu španskega ameriškega kolonialnega imperija, so se Američani pogajali z Veliko Kolumbijo o gradnji prekopa, a jim ni uspelo. Leta 1843 so poskušali Britanci. Tudi njim je spodletelo.
Američani zgradijo panamsko železnico
Leta 1846 so ZDA in Nova Granada (latinskoameriška država, ki je obstajala na ozemlju nekdanje Velike Kolumbije in je vključevala tudi Panamo) podpisale sporazume, ki je ZDA dal pravico prehoda čez Panamsko ožino in pravico vojaškega posredovanja. Med letoma 1850 in 1855 so Američani obe obali Panamske nižine povezali z železnico. Takrat so se Američani znova poigravali z načrti o gradnji prekopa, a se niso uresničili.
Zagon gradnji Panamskega prekopa je na koncu dala uspešna francoska izgradnja Sueškega prekopa med letoma 1859 in 1869. Francozi so začeli gradnjo Panamskega prekopa leta 1881. Čeprav je Panamski prekop krajši od Sueškega, pa je bila zaradi terena in tropskih bolezni gradnja zelo zahtevna. Leta 1899, ko je zaradi gradnje umrlo okoli 20 tisoč delavcev, projekt pa je bankrotiral (denar je izgubilo 800 tisoč vlagateljev), so Francozi obupali.
Roosevelt podpre panamsko osamosvojitev
Francozi so ponovno poskusili leta 1894. Leta 1901, ko je ameriški predsednik postal Theodore Roosevelt, so se Američani znova poigravali z načrti prekopa, ki bi povezal Atlantski in Tihi ocean. Na mizi sta bila dva načrta: prekop skozi Nikaragvo in prekop skozi Panamo. Senat je leta 1902 izglasoval Panamski prekop.
Donalda Trumpa moti domnevno prevelik vpliv Kitajske na Panamski prekop. Po panamskem prevzemu suverenosti nad prekopom leta 1999 je 25-letno koncesijo za upravljanje pristanišč za prevoz zabojnikov na izhodih prekopa v Atlantski in Tihi ocean dobilo hongkonško podjetje. Panama ima dobre stike s Kitajsko. Na fotografiji iz leta 2018: kitajski predsednik Ši Džinping in tedanji panamski predsednik Juan Carlos Varela pri eni od zapornic Panamskega prekopa. Panama je leta 2017 prekinila diplomatske stike s Tajvanom in vzpostavila diplomatske stike s Kitajsko.
Januarja 1903 sta ZDA in Kolumbija podpisali sporazum o gradnji, a so ga potrdili samo Američani. Kolumbijski parlament sporazuma ni podprl, ker se je javno mnenje obrnilo proti njemu. Roosevelt je zato podprl panamske težnje po neodvisnosti. Cena ameriške podpore za Panamce je bil sporazum o Panamskem prekopu.
Pogodba med ZDA in Panamo o prekopu
Novembra 1903 je panamski veleposlanik v ZDA Philippe Bunau-Varilla podpisal pogodbo, s katero je ZDA podelil pravice do izgradnje in neomejenega upravljanja območja Panamskega prekopa in njegove obrambe. To se zaradi zavajajočega besedila v 22. členu pogodbe včasih napačno razlaga kot 99-letni najem.
Številni Panamci so pogodbo skoraj takoj obsodili kot kršitev nove nacionalne suverenosti njihove države. Pogodba je postalo sporno diplomatsko vprašanje med Kolumbijo, Panamo in ZDA.
Američani so leta 1904 od Francozov kupile opremo in panamsko železnico. Prekop je bil zgrajen do leta 1914.
Napetosti med Panamo in ZDA ter sporazum iz leta 1977
Po drugi svetovni vojni je ameriški nadzor nad prekopom in območjem prekopa, ki ga obkroža, postal sporen. Odnosi med Panamo in ZDA so postajali vse bolj napeti. Panamske zahteve po nadzoru ozemlja, na katerem leži prekop, so se povečale po sueški krizi leta 1956. Takrat je – predvsem zaradi ameriškega pritiska – spodletel britansko-francoski poskus vojaške zasedbe prekopa, ki ga je Egipt pred tem nacionaliziral.
Panamski predsednik Jose Raul Mulino zavrača Trumpove očitke o vplivu Kitajske na Panamski prekop in da morajo ameriške ladje plačevati previsoke pristojbine. Panamski prekop je za Panamo največji vir dohodka.
Januarja 1964 se je zgodil resen incident med ameriško vojsko, ko je med nemiri umrlo okoli 20 Panamcev in nekaj ameriških vojakov. Spor se je končal leta 1977, ko sta tedanji ameriški predsednik Jimmy Carter in panamski voditelj Omar Torrijos podpisala sporazum. Sporazum je predvidel panamski nadzor nad prekopom, če bo ta zagotavljala trajno nevtralnost prekopa.
Zadnji dan leta 1999 Panama prevzame popoln nadzor
Po sporazumu je Panama popolni nadzor nad prekopom prevzela 31. decembra 1999 opoldne. Še pred tem je panamska vlada dala mednarodno ponudbo za 25-letno pogodbo za upravljanje pristanišč za prevoz zabojnikov na izhodih prekopa v Atlantski in Tihi ocean. Koncesijo je dobilo hongkonško podjetje.
Ta kitajska prisotnost moti Trumpa, ki je dan po svoji grožnji o ponovnem nadzoru nad prekopom zatrdil, da mora po sporazumu iz leta 1977 prekop upravljati izključno Panama, ne Kitajska ali kdo drug. "Nikoli ne bomo dovolili, da pride (prekop, op. p.) v napačne roke!" je še napovedal novoizvoljeni ameriški predsednik.
Kmalu zatem se je odzval panamski predsednik Mulino, ki je zatrdil, da ima prekop pod nadzorom Panama in ne kakšna druga država. Trumpu je tudi sporočil, da je prekop del neodtujljive dediščine njegove države.
