Bo novi ameriški predsednik na koncu postal Marco Rubio?

Na republikanskih primarnih volitvah v podeželski Iowi je slavil teksaški senator Ted Cruz (28 odstotkov) pred nepremičninskim milijarderjem Donaldom Trumpom (24 odstotkov). Tesno za petama vodilni dvojici je senator s Floride Marco Rubio, ki je dobil 23 odstotkov glasov.

Kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima? Cruzova zmaga v Iowi ni veliko presenečenje, čeprav so zadnje javnomnenjske ankete dajale nekajodstotno prednost Trumpu. Konservativna ameriška zvezna država, kjer ima močno vlogo konservativna krščanska struja republikanske stranke, je teksaškemu senatorju, ki velja za strogega kristjana, pisana na kožo.

Veliko večje presenečenje je veliko število glasov za 44-letnega floridskega senatorja Rubia. Ta med republikanskimi kandidati spada v tisto skupino kandidatov, ki so blizu vodstvu republikanske stranke (poleg Rubia sem spadajo še guverner New Jerseyja Chris Christie, guverner Ohia John Kasich in predvsem nekdanji guverner Floride Jeb Bush).

Kandidat, sprejemljiv za republikansko vodstvo in sredinske volivce Prav Jeb Bush, mlajši brat Georgea Busha mlajšega, je bil najprej osrednji kandidat republikanske strankarske elite, toda zdaj je že skoraj jasno, da nima možnosti za zmago. Velik up republikanskega vodstva je tako zdaj postal prav Rubio.

Še zlasti, ker ima med republikanskimi kandidati po javnomnenjskih anketah največ možnosti, da novembra letos na predsedniških volitvah premaga verjetno kandidatko demokratov Hillary Clinton. V nasprotju s Trumpom in Cruzom, ta imata podporo zlasti med volivci, ki so zvesti republikanski stranki, ima floridski senator veliko podpore tudi med sredinskimi volivci.

Rubio bi zaostril imigracijsko politiko Rubio velja, tudi med liberalno oziroma prodemokratsko usmerjeni mediji, za zmernega republikanca. Toda kot piše ameriška revija The Atlantic, se je z vzponom Trumpa začela republikanska stranka v zadnjih tednih pomikati vse bolj na desno, tudi Rubio.

Ta je postal v zadnjem času – po zgledu Trumpa – ostrejši glede politike priseljevanja in boja proti islamizmu. Če je Rubio prej trdil, da islamskega terorizma ne smejo imeti za izgovor za zaostritev ameriške imigracijske politike, je sredi letošnjega januarja, tako kot prej Trump, zahteval, da zaradi vzpona Islamske države prevetrijo ameriško politiko priseljevanja.

Rubio bi, tako kot Trump, zapiral mošeje Rubio je v enem od januarskih predvolilnih soočenj – po zgledu Trumpa – tudi upravičeval ostrejšo politiko do priseljevanja muslimanov.

Zagovarja tudi zapiranje mošej, restavracij in kavarn, če bi se v njih zbirali islamski radikalci. Trump je doživel poraz v Iowi, toda trumpizem je zmagal, je še zapisal The Atlantic.

Prvi Latinoameričan v Beli hiši Če bo Rubiu uspelo pridobiti republikansko nominacijo in novembra premagati demokratsko protikandidatko ali protikandidata, bo postal prvi Latinoameričan in prvi Američan kubanskega rodu v Beli hiši.

Njegovi starši so se namreč v drugi polovici 50. let prejšnjega stoletja v ZDA priselili s Kube. Niso bili begunci pred komunizmom tako kot številni drugi pripadniki kubanske skupnosti v ZDA, saj so se na Florido priselili, še preden je oblast na karibskem otoku prevzel Fidel Castro.