Ponedeljek, 29. 7. 2024, 16.07
4 mesece, 3 tedne
Berlin: Putinove grožnje z orožjem Nemčije ne bodo prestrašile
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,04
Vladimir Putin je v nedeljo zagrozil z odgovorom na namestitev ameriških raket v Evropi.
Nemčija je danes sporočila, da je grožnje ruskega predsednika Vladimirja Putina zaradi načrtovane namestitve ameriških raket v Nemčiji ne bodo prestrašile. V Berlinu so se s tem odzvali na izjave Putina dan prej, da bo Rusija odgovorila s podobnimi ukrepi, če bo Washington potrdil namero o namestitvi svojih raket na evropskih tleh.
"Takšne izjave nas ne bodo prestrašile," je na novinarski konferenci v Berlinu danes dejal tiskovni predstavnik nemškega zunanjega ministrstva Sebastian Fischer.
Washington in Berlin sta v začetku julija napovedala, da bodo ZDA leta 2026 začele začasne namestitve ameriških raket dolgega dosega v Nemčiji, vključno z raketami tipa tomahawk.
Putin je nato v nedeljo zagrozil z recipročnimi ukrepi, če bo Washington potrdil svojo namero o namestitvi svojih raket v Nemčijo ali drugod po Evropi.
V primeru uresničitve teh načrtov se Rusija ne bo več čutila dolžna spoštovati enostranskega moratorija za nameščanje svojih raket srednjega dosega, je ruski voditelj dejal med nedeljsko parado ob dnevu ruske mornarice v Sankt Peterburgu. Dodal je, da je razvoj tovrstnih sistemov v Rusiji zdaj v zaključni fazi.
Tiskovni predstavnik nemškega zunanjega ministrstva pa je danes opozoril, da je Rusija te vrste raket, ki jih prepoveduje pogodba INF, že zdavnaj razvila in namestila. "Rusija je torej kršila pogodbo INF in to, kar zdaj načrtujemo, je odgovor, da bi jo odvrnili od uporabe tega orožja proti Nemčiji ali drugim ciljem," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal Fischer.
Omenjene rakete, ki lahko preletijo od 500 do 5.500 kilometrov, so bile predmet pogodbe o prepovedi jedrskih raket srednjega dosega (INF), ki sta jo leta 1987 podpisali ZDA in takratna Sovjetska zveza.
Vendar pa sta tako Washington kot Moskva leta 2019 odstopila od pogodbe, pri čemer sta drug drugega obtožila kršitev. Rusija je sicer kasneje sporočila, da je uvedla moratorij in da se še naprej drži dogovorov.
