Sreda, 2. 10. 2019, 14.49
5 let, 1 mesec
Analitika pred zaslišanjem Lenarčiča: Zgodba z Bratuškovo se tokrat ne more ponoviti #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,59
14
Neuspešna komisarska zgodba Alenke Bratušek se danes ne more ponoviti, pred zaslišanjem Janeza Lenarčiča v Evropskem parlamentu ocenjujeta analitika Boštjan Udovič in Marko Lovec.
Analitika Boštjan Udovič in Marko Lovec pred večernim zaslišanjem Janeza Lenarčiča v Evropskem parlamentu ne pričakujeta težav s potrditvijo slovenskega kandidata za komisarja za krizno upravljanje. Udovič ocenjuje, da je Lenarčič dolgoletni diplomat z ustreznimi kompetencami, zato ne pričakuje nič presenetljivega. Lovec meni, da se neuspešna komisarska zgodba, ki se je pred petimi leti pripetila Alenki Bratušek, tokrat ne more ponoviti.
Komisarska kandidatka Alenka Bratušek je bila ugodna tarča za skalp tudi zato, ker ni imela podpore takratne nove slovenske vlade oziroma domačih političnih strank, ocenjuje Marko Lovec s katedre za mednarodne odnose na ljubljanski FDV: "Na Janeza Lenarčiča za razliko od nje ni usmerjena pozornost. On ni v skupini problematičnih kandidatov in nima sporne preteklosti, kot kandidat s podporo liberalcev (Alde) ni politično izpostavljen, pripadel pa mu je resor, ki ni najbolj izpostavljen."
Lenarčič bi moral zaslišanje opraviti brez težav
Boštjan Udovič, prav tako profesor na prej omenjeni katedri na FDV, meni, da je pri neuspešni kandidaturi Bratuškove šlo za splet različnih dejavnikov. "Po zamenjavi vlade takratni novi premier Miro Cerar nje ni videl na tem mestu in je aktivno pripomogel k temu, da se jo je zrušilo. Bratuškova bi na drugi strani lahko pričakovala, da se ji bo zaradi notranjepolitičnih razmer to zgodilo, ob tem pa se ni dovolj dobro pripravila na zahtevno področje, ki naj bi ga vodila, in upoštevala nasvetov, ki so ji jih dali določeni strokovnjaki."
Boštjan Udovič in Marko Lovec z ljubljanske FDV ocenjujeta, da bo slovenski kandidat za komisarja za krizno upravljanje Janez Lenarčič uspešno prestal zaslišanje pred pristojnim odborom Evropskega parlamenta.
Kot razlaga Lovec, so zaslišanja komisarskih kandidatov političen proces. Vprašanja kandidatom ne postavljajo strokovnjaki, ampak politiki, ki si izbirajo primerne tarče in zastavljajo temu primerna vprašanja: "Za Evropski parlament je pomembno, da v vsakem krogu zavrne kakšnega kandidata, saj s tem krepi svojo lastno vlogo. Parlament mora pokazati, da ima tako kot Evropska komisija in države članice tudi sam določeno mesto v evropskem političnem procesu."
Torkov neuspešni nastop poljskega kandidata Janusza Wojciechowskega, ki bo po zaslišanju dobil dodatna pisna vprašanja, v zraku pa je tudi ponovitev zaslišanja, po oceni Udoviča ni bil presenetljiv: "Poljski kandidat je bil problematičen že od začetka. To, kar se je zgodilo včeraj, tako ni bilo nič nepričakovanega. Pri kandidatu Lenarčiču ne bo težav, konec koncev gre za dolgoletnega diplomata, ki ima ustrezne kompetence."
Madžarski bodo težko odvzeli resor za širitev
Ko gre za težave poljskega kandidata ter zavrnitev Madžara Laszla Trocsanyija (EPP) in Romunke Rovane Plumb (S&D) pred odborom za pravne zadeve zaradi navzkrižja interesov, Lovec spet poudarja, da so zaslišanja političen proces in da bi bili v ozadju omenjenih zavrnitev lahko čisto politični razlogi: "Podrobnosti niso znane, vendar pa bodo Socialisti in demokrati (S&D) ter Evropska ljudska stranka (EPP) hoteli očrniti kakšnega kandidata in ustvariti neko ravnotežje. To se je ne nazadnje že videlo pri kandidatih Madžarske in Romunije."
Tako Udovič kot Lovec ocenjujeta, da je malo verjetno, da bi novoizvoljena predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen Madžarski odvzela resor za širitev.
Tako Udovič kot Lovec sicer ne pričakujeta, da bi nova predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen Madžarski odvzela resor za širitev, za katerega se je med več državami zanimala tudi Slovenija. "Če bi prišlo do tega, bi bil presenečen. Malo bi bilo čudno, če bi Lenarčič danes uspešno opravil zaslišanje, potem pa bi mu dodelili drug resor in bi ga morali zaslišati še enkrat. Velike spremembe ne bo, razen da bo Madžarska posredovala ime novega kandidata," ocenjuje Udovič.
Če bi se von der Leynova hipotetično odločila za prerazporeditev resorjev, bi bila po besedah Lovca to najbolj zahtevna rešitev težave: "S tem bi predsednica komisije spet odprla celoten dogovor, ki vključuje politične skupine, države članice ter razmerja med vladami in političnimi skupinami na evropski ravni. Takšna sprememba lahko hitro podre celoten dogovor, zato ne verjamem, da se bo to zgodilo."
Senca dvoma nad hrvaško komisarsko kandidatko
Na vrsto za zaslišanje bo v četrtek prišla tudi hrvaška komisarska kandidatka Dubravka Šuica, ki ji je von der Leynova zaupala resor za demokracijo in podpredsedniško mesto. V zadnjih dneh na Hrvaškem odmeva afera, da je Šuica v času svoje dolgoletne politične kariere v stranki HDZ nabrala za pet milijonov evrov premoženja, katerega izvora ne želi pojasniti. Na vprašanje, kakšno breme takšen škandal predstavlja za Hrvatico, Udovič odgovarja, da se lahko ponovi zgodba poljskega kandidata oziroma celo to, kar se je na zaslišanju pred odborom za pravne zadeve zgodilo Madžaru in Romunki.
"V parlamentu ne pričakujem velikih težav s strani EPP, pričakujem pa neprijetna vprašanja od socialistov in liberalcev. Če kandidatka, ki bo zastopala področje demokracije, ne želi razkriti izvora svojega premoženja, bi moral biti to alarm tudi za predsednico komisije, da se izreče o tem oziroma pozove kandidatko, da to stori," meni Udovič.
Hrvaška komisarska kandidatka Dubravka Šuica je v času svoje dolgoletne politične kariere po poročanju hrvaških medijev pridobila za pet milijonov evrov premoženja. Od kod je pridobila tolikšno vsoto denarja, Šuica ne želi javno pojasniti.
Do hrvaške kandidatke je skeptičen tudi Lovec: "Ona naj bi vodila dialog z državljani, na podlagi katerega naj bi v prihodnosti prišlo do sprememb na ravni upravljanja in vodenja EU. Vprašanje je, ali je za ta položaj primeren nekdo, ki naj bi v politični karieri na sumljiv način pridobil toliko premoženja in nad katerim je senca dvoma, da se je kot pripadnik elit okoristil s položajem? Lahko tak posameznik vodi dialog o demokratizaciji EU, ki se sooča s skepse do tega, kar počnejo elite? To zagotovo ne govori v prid hrvaške kandidatke."
"Hrvatici bi morali neprijetna vprašanja zastaviti tudi slovenski evroposlanci"
Na vprašanje, ali bi morali Šuici kritična vprašanja zastaviti tudi slovenski evropski poslanci, Udovič odgovarja pritrdilno: "Gre za komisarsko kandidatko za področje demokracije, demokracija pa zajema tudi vladavino prava. Hrvaška ne spoštuje niti sodb lastnih sodišč niti sodb mednarodnih sodišč. Slovenski evropski poslanci bi morali ne glede na to, iz katere politične skupine prihajajo, tu delovati enotno in zaščititi slovenske interese."
V luči slovensko-hrvaških odnosov, ki jih pesti predvsem hrvaško zavračanje pravnomočne in zavezujoče arbitražne razsodbe o meji med državama, Lovec pričakuje, da bodo hrvaški kandidatki za komisarko skoraj zagotovo kakšno neprijetno vprašanje postavili tudi slovenski evroposlanci.
V oddaji Planet 18 pa sta vlogo Lenarčiča komentirala Roman Kirn, dolgoletni diplomat in nekdanji svetovalec v kabinetu premierja Šarca, in politični analitik Miloš Čirič.
14