Ameriški sklad financiral zimbabvejskega diktatorja Mugabeja

Robert Mugabe, ki je februarja dopolnil 90 let, je eden od afriških despotov z najdaljšim stažem, ki v Zimbabveju vlada od zmage na volitvah leta 1980. Leto prej je vodil eno od dveh gverilskih frakcij, ki so nekdanjo Rodezijo osvobodile oblasti belcev. Takoj po volitvah je začel krepiti svojo oblast in obračunal z rivalsko gverilsko ekipo. Njegova elitna Peta brigada, ki so jo izurili severnokorejski vojaki, je pobila okoli 20 tisoč ljudi, med njimi na tisoče civilistov.

Odziv mednarodne skupnosti je bil počasen, ZDA so sankcije proti njegovemu režimu uvedle šele leta 2003 in opozorile ameriška podjetja, naj ne poslujejo z njim. V naslednjih letih so Mugabe in njegovi sodelavci uničili gospodarstvo, Zimbabveju je primanjkovalo denarja, valuta je izgubljala vrednost, centralna banka je denar tiskala 24 ur na dan, inflacija je bila 500.000-odstotna. Medtem pa je bila prvič resneje ogrožena Mugabejeva oblast.

Mugabe ustrahoval opozicijo Marca 2008 se je ameriški veleposlanik v Zimbabveju James McGee na skrivaj sestal z enim od ljudi iz Mugabejeve politične mašinerije. McGee je bil po pisanju Bloomberga skeptičen do svojega vira, ena stvar, ki mu jo je povedal, pa je bila precej verjetna – da bo Mugabe v prvem krogu predsedniških volitev izgubil. Dolgoletni vladar države na jugu Afrike naj bi se tega zavedal. Pet dni pred volitvami je kazalo, da ga bo v prvem krogu porazil Morgan Tsvangirai, kar se je nato tudi zgodilo.

Dva tedna po Mugabejevem porazu se je veleposlanik ponovno srečal s svojim virom. "Povedal nam je, da se režim pripravlja na vojno," se spominja McGee. Mugabejevi ljudje so vzpostavljali poveljniške centre za mučenje in ubijanje na področjih, kjer je močna opozicija, lokalnim strankarskim voditeljem pa so ukazali, naj pripravijo seznam "nezaželenih". McGee je izvedel tudi, da je vlada samo nekaj dni po volitvah dobila 100 milijonov dolarjev (76 milijonov evrov) in je imela denar za nakup vozil, ki jih je med obračunavanjem z opozicijo uporabljala njena milica.

Diplomatom grozili z zažigom Na veleposlaništvo so prihajale informacije o nasilju, ustrahovanju opozicije in zastraševanju volivcev, naj v drugem krogu volijo Mugabeja. McGee je še z nekaterimi britanskimi in evropskimi diplomati odšel v enega od Mugabejevih centrov za mučenje, kjer so govorili z žrtvami in jih fotografirali. Na poti nazaj jih je ustavila policija in jim grozila, da jih bodo žive zažgali v avtomobilu.

McGee je videl delček nasilne kampanje pred drugim krogom volitev, ki je bil predviden za 27. junij, ni pa vedel, da so v času, ko se je z Washingtonom dogovarjal o finančni izolaciji režima, konzorcij z Wall Streeta Mugabeju preskrbel 100 milijonov dolarjev (76 milijonov evrov). S tem denarjem je konzorcij dobil pravice za izkopavanje platine na področju osrednjega Zimbabveja. V investicijo je bilo vključenih več podjetij, med njimi BlackRock (ta je konec lanskega leta kupoval tudi slovenske državne obveznice), GLG Partners in Credit Suisse, ključni igralec pa je bil Och-Ziff Capital Managemet, eden največjih hedge skladov na Wall Streetu, piše Bloomberg.

Eden največjih skladov kupil pravice Och-Ziff, ki razpolaga z okoli 45,7 milijarde dolarjev (37,7 milijarde evrov), je leta 1994 ustanovil Daniel Och. Ko se je izkazalo, da Zimbabve sedi na nahajališču platine, se je Mugabejeva vlada dokopala do dela tega bogastva in prevzela nadzor nad nerazvitimi nahajališči platine v gorovju Great Dyke, ki so bili dotlej v lasti največjega proizvajalca platine na svetu Anglo American Platinum. Pravice za kopanje je želelo podjetje Central African Mining & Exploration Company (Camec), ki se ne boji poslovati na tveganih območjih. V tem podjetju ima od leta 2008 največji, okoli 40-odstotni delež izraelski trgovec z diamanti Dan Gertler, ki je bil povezan tudi z Josephom Kabilo, predsednikom DR Kongo, države, ki naj bi zaradi podcenitve Gertlerju prodanega premoženja izgubila 1,4 milijarde dolarjev (milijarda evrov).

76 milijonov evrov v Mugabejev žep Camecu je po poročanju Bloomberga za nakup nahajališč platine potreboval denar, ki ga je nameraval zbrati s prodajo delnic za okoli 200 milijonov dolarjev (152 milijonov evrov). Okoli 150 milijonov dolarjev (114 milijonov evrov) oziroma 75 odstotkov vseh želenih sredstev so dobili od Och-Ziffa, ki je postal četrti največji delničar tega podjetja. Preostali delež potrebnega denarja so zbrali s prodajo dela BlackRocku in še desetim podjetjem, 11. aprila 2008 pa je Camec sporočil, da bo zbrana sredstva uporabil za nakup in skupni posel z rudarskim podjetjem Zimbabwe Mining Development Corporation (ZMDC) v lasti zimbabvejske države. Cena je bila pet milijonov dolarjev (3,8 milijona evrov) v gotovini in 100 milijonov dolarjev (76 milijonov evrov) za Mugabejevo vlado.

Drugi krog volitev odpadel Do maja se je nasilje vladnih sil nad opozicijo okrepilo. S svojih domov je bilo pregnanih več kot 30 tisoč ljudi. Na koncu drugega kroga volitev ni bilo, saj se je vodja opozicije umaknil, v nasilju pa je umrlo 289 ljudi, okoli 22 tisoč je bilo ranjenih.

Camecov partner ZMDC je bil tarča sankcij, Cameco pa je tri dni pozneje, 25. julija, priznal, da je 75 odstotkov sredstev dobil od Och-Ziffa. McGeejeva pomočnika sta ugotovila, da je delničar Cameca Muller Conrad Rautenbach - Billy pomagal Mugabejevi vladi pri nakupu vozil, ki so jih uporabljali za ustrahovanje volivcev. V času volitev naj bi nabavil 642 vozil, še piše Bloomberg.

Težavna delitev oblasti (Tsvangirai je bil premier) se je končala lani, ko je Mugabe slavil na volitvah. ZDA in druge zahodne države so volitve razglasile za prirejene, sankcije proti Zimbabveju pa razširile. Mugabe je še vedno na oblasti.