Aleksander Kolednik

Torek,
23. 4. 2024,
22.54

Osveženo pred

2 meseca

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Orange 8,15

Natisni članek

Gaza Palestina Izrael Ukrajina Kitajska Rusija ZDA

Torek, 23. 4. 2024, 22.54

2 meseca

Ameriški diplomat v Sloveniji: Česa takega še nismo videli

Aleksander Kolednik

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Orange 8,15
Brian Grimm | "Ameriška administracija ima vizijo za rešitev dveh držav med Izraelom in palestinskimi oblastmi, ampak menimo, da še niso bile naslovljene vse zahteve, ki bi omogočale, da bi Palestina lahko postala članica Združenih narodov v tem trenutku," pravi Brian Grimm. | Foto Bojan Puhek

"Ameriška administracija ima vizijo za rešitev dveh držav med Izraelom in palestinskimi oblastmi, ampak menimo, da še niso bile naslovljene vse zahteve, ki bi omogočale, da bi Palestina lahko postala članica Združenih narodov v tem trenutku," pravi Brian Grimm.

Foto: Bojan Puhek

"Zaskrbljeni smo zaradi vloge, ki jo ima Iran na Bližnjem vzhodu, pa naj gre za oboroževanje Hutijev, ki so sprožili drone in izstrelke proti Izraelu in ki napadajo ladje v Rdečem morju, kar vpliva tudi na dostavo blaga v Evropo, kot tudi za oboroževanje Hezbolaha in Hamasa," je ob obisku Slovenije v intervjuju za Siol.net povedal Brian Grimm z ameriškega ministrstva za zunanje zadeve. Kot je še dejal, je bil iranski napad na Izrael brez precedensa: "Česa takega, da bi bilo sproženih tristo dronov in raket na Izrael, pred tem še nismo videli."

Marjan Šarec
Novice Marjan Šarec: Tisti, ki nostalgično hvalijo Jugoslavijo in Tita, govorijo, kako se je treba razorožiti

Grimm je namestnik pomočnika ameriškega zunanjega ministra Anthonyja Blinkna. Zaposlen je v uradu ameriškega zunanjega ministrstva za mednarodne organizacije. V preteklosti je bil tudi svetovalec na ameriškem veleposlaništvu v Izraelu.

V Ljubljani je sodeloval v strateškem dialogu med Slovenijo in ZDA, ki je bil posvečen razpravam o globalnih varnostnih vprašanjih in sodelovanju na različnih področjih, tudi raziskovanju vesolja. Državi sta podpisali tudi sporazum o sodelovanju na področju boja proti dezinformacijam.

V intervjuju je med drugim spregovoril o krizi na Bližnjem vzhodu, priznanju Palestine, vojni v Ukrajini in tudi odnosih s Kitajsko, ki je ZDA pred kratkim razočarala z vzdržanjem pri glasovanju o podaljšanju nadzora nad sankcijami proti Severni Koreji. Z njim smo se pogovarjali le nekaj ur, preden je ameriški kongres v soboto odobril izredno finančno pomoč Ukrajini, Izraelu in Tajvanu.

Gospod Grimm, na Bližnjem vzhodu smo priča zaostreni situaciji. Iran je najprej prvič v zgodovini neposredno napadel Izrael, ki se je odzval s povračilnim napadom. Je to začetek vojne med obema stranema?

To je tema, s katero se v varnostnem svetu Združenih narodov veliko ukvarjamo. Cenimo dejstvo, da je nestalna članica postala tudi Slovenija. To je velik korak za vašo državo kot eno od pomembnih voditeljic v Evropi.

Kar se dogaja na Bližnjem vzhodu, nas skrbi. Napad Irana je bil brez precedensa. Česa takega, da bi bilo sproženih tristo dronov in raket na Izrael, pred tem še nismo videli. Razumemo, da je prišlo do odziva. Ob iranskem napadu so ZDA in druge države pomagale uničiti nekaj izstrelkov, ki so bili sproženi proti Izraelu. Ko gre za obrambo Izraela, pri tem ne bomo odlašali.

V varnostnem svetu ZDA poudarjamo potrebo po mirnosti in zadržanosti. V prihodnje resnično potrebujemo mednarodne klice k zadržanosti in miru, da ne bo prišlo do eskalacije.

Torej obstaja strah pred širšo vojno?

Zato imamo varnostni svet, da ohranja mednarodni mir in varnost. Ko imaš eno članico, ki sproži 300 izstrelkov in dronov na drugo državo članico, je to razlog za skrb. Zato smo usmerili pozornost v ta neprecedenčen neposredni napad. Zadevo bomo spremljali zelo pozorno. Iranski napad smo obsodili. Napetosti je treba zmanjšati, da se bomo lažje osredotočili na nastalo situacijo. Še naprej bomo s partnerji delali na tem področju.

"ZDA obsojamo ponovno rusko invazijo na Ukrajino. Slovenija in ZDA v varnostnem svetu tesno sodelujeta na humanitarnem področju. Poskušamo dvigniti osveščenost o tem, da Rusija napada kritično infrastrukturo v Ukrajini, s čimer želi prekiniti dobavo elektrike in hrane, saj je Ukrajina žitnica za cel svet." | Foto: Bojan Puhek "ZDA obsojamo ponovno rusko invazijo na Ukrajino. Slovenija in ZDA v varnostnem svetu tesno sodelujeta na humanitarnem področju. Poskušamo dvigniti osveščenost o tem, da Rusija napada kritično infrastrukturo v Ukrajini, s čimer želi prekiniti dobavo elektrike in hrane, saj je Ukrajina žitnica za cel svet." Foto: Bojan Puhek

Vali Nasr, nekdanji svetovalec ameriškega predsednika Baracka Obame, opozarja, da lahko vojna z Iranom v 24 urah uniči emirate, kot sta Abu Dabi ali Dubaj.

Pogledati moramo, kako izboljšati odnose, kako povečati priložnosti za skupno regijsko prihodnost in sledenje miru, namesto da razmišljamo, kako bi lahko ta situacija postala slabša. Poglejte napredek, ki so ga Združeni arabski emirati in Bahrajn storili glede odnosov z Izraelom v okviru Abrahamovih sporazumov, in ponovno vzpostavitev odnosov med Marokom in Izraelom.

Zaskrbljeni smo zaradi vloge, ki jo ima Iran v regiji, pa naj gre za oboroževanje Hutijev, ki so sprožili drone in izstrelke proti Izraelu in ki napadajo ladje v Rdečem morju, kar vpliva tudi na dostavo blaga v Evropo, kot tudi za oboroževanje Hezbolaha in Hamasa. Vse to povzroča nestabilnost. Mi smo vse to obsodili. Pogledati moramo, kaj poganja konflikt na Bližnjem vzhodu, ki ga je Iran spodbudil. Moramo pozivati Iran, da ne oborožuje teh organizacij, ki povzročajo nastalo situacijo.

Slovenska vojska
Novice Pozabljena lekcija iz leta 1991, ko smo Slovenci pregnali okupatorja

Ali je Iran preko Hamasa, ki je 7. oktobra sprožil teroristični napad na Izrael, povzročil nastalo situacijo na Bližnjem vzhodu?

Ne morem reči, ali obstaja neposredna povezava, lahko pa povem, da je bil ta napad odvraten. V terorističnem napadu Hamasa in drugih organizacij iz Gaze je bilo ubitih več kot 1.200 ljudi. Bil sem v Izraelu in videl napadena območja. Bil je grozovit napad, ki so ga ZDA močno obsodile. Še naprej obsojamo aktivnosti Hamasa, ne le tiste, ki jih je storil tistega dne, saj gre za grožnje mednarodni varnosti in miru.

Mnogi so prepričani, da je odziv Izraela na teroristični napad 7. oktobra preveč brutalen.

Imamo situacijo, v kateri je teroristična organizacija napadla članico Združenih narodov. Posledice so močno čutili nedolžni civilisti ob meji z Gazo. Izrael se ima pravico braniti, istočasno pa imamo humanitarno trpljenje v Gazi. ZDA skupaj z Izraelom delajo na tem, da se odprejo meje za dostavo pomoči tistim, ki jo potrebujejo. Glede tega smo v stalnem dialogu z izraelsko vlado. Humanitarno pomoč dostavljamo po zraku, delamo pa tudi na postavitvi pomola, ki bi omogočil tudi dostavo pomoči po morju. Z našega vidika je dostava pomoči pomembna in na to smo osredotočeni.

Za nas je najpomembnejše, da delamo na reševanju nastale situacije. Veliko napora zato skupaj z Egiptom in Katarjem vlagamo v dosego dogovora, v skladu s katerim bi prišlo do izpustitve talcev, prekinitve ognja in dostave še več humanitarne pomoči v Gazo.

V javnosti se ne govori veliko o talcih, ki so še vedno v rokah Hamasa. Ali je svetovna javnost pozabila nanje?

Kar se nas tiče, mi nanje nismo pozabili. Oni so naša prva prioriteta, da jih torej rešimo, prekinemo ogenj in dostavimo pomoč tistim, ki jo potrebujejo. Osredotočeni smo na njihovo stisko in čimprejšnjo rešitev. Vlada ZDA zagovoto ni pozabila na talce, med katerimi so tudi naši državljani. Trdo delamo na tem. V zadnjih tednih smo imeli serijo pogovorov z namenom, da dosežemo dogovor. Nadaljevali bomo po tej poti.

Dmitrii Pugachev
Novice Rus v Sloveniji: Zmaga Ukrajine bi bila zmaga evropske civilizacije #video

Tudi ZDA so v preteklosti vodile vojno proti terorizmu. Ali bi lahko med vašo in izraelsko vojno proti terorizmu potegnili kakšne vzporednice? 

Terorizem je nekaj, kar zahteva mednarodno pozornost. Imamo serijo programov naše vlade za boj proti terorizmu skupaj s partnerskimi organizacijami. Boj proti terorizmu je skupen interes mednarodne skupnosti. Skupaj moramo v to vlagati vse napore. Tudi Združeni narodi imajo program, v okviru katerega skupaj z državami članicami delajo na tem področju. Letos jih močno skrbi vzpon terorizma v Afriki, še posebej na območju Sahela.

Slovenija si prizadeva za priznanje neodvisnosti Palestine. Kakšno je vaše stališče glede tega vprašanja?

To je pomembna tema v varnostnem svetu. ZDA so dale veto na predlog resolucije, ki jo je predlagala alžirska vlada, da bi podprli palestinski vstop v Združene narode. To smo naredili, ker menimo, da je ta korak preuranjen. Ameriška administracija ima vizijo za rešitev dveh držav med Izraelom in palestinskimi oblastmi, ampak menimo, da še niso bile naslovljene vse zahteve, ki bi omogočale, da bi Palestina lahko postala članica Združenih narodov v tem trenutku. Potrebnega je več časa, da se ta cilj uresniči. Glede na kriterije, ki so postavljeni, da država postane članica Združenih narodov, in glede na dejstvo ter na pogajanja, ki morajo biti opravljena med Palestinci in Izraelci, da pridemo do te točke, ocenjujemo, da je še prezgodaj.

"Kitajska je stalna članica varnostnega sveta. Pomembno je, da z njo nadaljujemo dialog pri naslavljanju vprašanj mednarodne varnosti in miru." | Foto: Bojan Puhek "Kitajska je stalna članica varnostnega sveta. Pomembno je, da z njo nadaljujemo dialog pri naslavljanju vprašanj mednarodne varnosti in miru." Foto: Bojan Puhek

Kaj kriza na Bližnjem vzhodu pomeni za vojno v Ukrajini?

Po 7. oktobru ima situacija v Gazi pomembno mesto v varnostnem svetu. Za nas pa je še naprej pomembna tudi situacija v Ukrajini. ZDA obsojamo ponovno rusko invazijo na Ukrajino. Slovenija in ZDA v varnostnem svetu tesno sodelujeta na humanitarnem področju. Poskušamo dvigniti osveščenost o tem, da Rusija napada kritično infrastrukturo v Ukrajini, s čimer želi prekiniti dobavo elektrike in hrane, saj je Ukrajina žitnica za cel svet. Še naprej bomo delali na tem področju kot tudi na zmanjšanju napetosti na Bližnjem vzhodu.

Bi morale ZDA narediti več za pomoč Ukrajini?

Po ponovni ruski invaziji stojimo ukrajinski vladi ob strani pri njenem uporu zoper ruski napad. To bomo skupaj z evropskimi partnerji počeli še naprej. Vojna se lahko konča jutri, če se Rusija enostavno umakne iz Ukrajine. To je sproočilo, ki ga še naprej širimo, medtem ko Ukrajini pomagamo, da odbije ruski napad.

Ukrajinci potrebujejo več orožja in streliva. Zdijo se razočarani nad podporo Zahoda.

Ponavljam, da so ZDA močan partner Ukrajine pri njenem uporu zoper ruski napad. Skupaj z evropskimi zavezniki smo trdni podporniki Ukrajine. V kongresu potekajo tudi razprave glede dodatnega financiranja.

Ali obstaja tudi nevarnost, da Rusija zmaga?

Ne morem predvideti, kaj se bo zgodilo v prihodnosti, lahko samo poudarim podporo ZDA, ki jo ima Ukrajina, da odbije ta napad.

Ali bi moral Zahod poslati kopenske sile v Ukrajino?

Delamo s kapacitetami ukrajinske vojske, da bi lahko odbila agresijo. S tem bomo nadaljevali. Pomembno je, da še naprej zagotavljamo podporo ukrajinski vladi.

"V terorističnem napadu Hamasa in drugih organizacij iz Gaze je bilo ubitih več kot 1.200 ljudi. Bil sem v Izraelu in videl napadena območja. Bil je grozovit napad, ki so ga ZDA močno obsodile." | Foto: Bojan Puhek "V terorističnem napadu Hamasa in drugih organizacij iz Gaze je bilo ubitih več kot 1.200 ljudi. Bil sem v Izraelu in videl napadena območja. Bil je grozovit napad, ki so ga ZDA močno obsodile." Foto: Bojan Puhek

John Marshall Callahan
Novice Ameriški profesor se je odzval na besede Slavoja Žižka

Ali bi lahko bile druge države naslednja tarča, če Rusija zmaga v Ukrajini?

To je hipotetična situacija, ki je ne morem komentirati. Tukaj smo, da podpiramo Ukrajino.

Kako vidite Kitajsko v teh varnostnih razmerah?

Kitajska je stalna članica varnostnega sveta. Pomembno je, da z njo nadaljujemo dialog pri naslavljanju vprašanj mednarodne varnosti in miru. Vemo, da je bilo glasovanje v varnostnem svetu glede predloga resolucije o podaljšanju mandata panelu strokovnjakov za nadzor nad izvajanjem sankcij proti Severni Koreji. Sankcije je potrdil varnostni svet, da bi zagotovil, da Severna Koreja ne bi mogla širiti orožja za množično uničevanje. Bili smo zelo razočarani, ko je Rusija izrekla veto na to resolucijo. To je bila poteza v njihovem lastnem interesu, da bi prikrili, kaj počnejo v sodelovanju s Severno Korejo.

Razočarani smo, ker Kitajska skupaj z nami ni podprla panela strokovnjakov. To kaže, da nas čaka še veliko dela s kitajsko stranjo, da ohranimo mednarodni mir in varnost, za kar je varnostni svet zadolžen. Še naprej bomo delali z njimi in poudarjali pomen tega, da Rusija v vojni v Ukrajini ne bo mogla obiti varnostnega sveta in si zagotavljati sredstev za vojno preko entitet, kot je Severna Koreja.