Spotkast
Ponedeljek, 24. 6. 2024, 21.38
6 mesecev
Spotkast z Igorjem Harbom
Manca G. Renko: Všeč mi je ta naredi sam punkovski pristop #Spotkast
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,32
Manca G. Renko je zgodovinarka, esejistka, pisateljica, raziskovalka in od nedavnega tudi založnica, ki je že vrsto let močno prisotna v slovenskem kulturnem in akademskem prostoru. V pogovoru razloži, kako se je lotila analize knjig za samopomoč, kako Taylor Swift sledi literarnim in popkulturnim trendom in zakaj se je odločila ustanoviti založbo.
Osnovni povod za pogovor z Manco G. Renko je bil njen članek Moški potrebuje pomoč, ki je v začetku leta izšel v reviji Mladina. Z njim je dodobra razburkala javnost, ko je kritično analizirala pet nedavnih knjižnih veleuspešnic, avtobiografsko navdahnjenih knjig za samopomoč, ki so jih napisali Miha Šalehar, Aljoša Bagola, Klemen Selaković, David Zupančič in Borut Pahor.
"Nimam nič proti nobeni od teh knjig osebno, zanimal me je fenomen, zanimalo me je, zakaj se družba tako odzove nanje," razloži Renkova. "Ko sem razmišljala o tem, me je presenetilo, da so te knjige povsem izvzete iz književne kritike. In mislim, da je pri članku bralce najbolj presenetilo, da sem aplicirala določene prijeme klasične književne kritike na knjige, ki v našem prostoru običajno niso deležne tovrstnega branja."
Manca G. Renko je že vrsto let močno prisotna v slovenskem kulturnem in akademskem prostoru.
Sicer pa uspeh teh knjig vidi tako v tem, da so povsem očitno bralcem in bralkam všeč, kot tudi v dejstvu, da so jih napisali avtorji, ki so se v splošni medijski krajini že uveljavili kot mnenjski voditelji, predvsem z uporabo sodobnih tehnologij. Še več, Renkova meni, da je to trenutno nujno za uspeh. "Za avtorje ni dovolj, da zgolj pišejo knjige, ampak morajo imeti tudi svoje platforme. Čeprav zgolj to, da si javno prepoznaven, spet ni dovolj."
Naredi sam punkovski model
Nedavno je Renkova ustanovila svojo založbo, ki namerava izdati štiri knjige letno, s posebnim fokusom na glasove in sporočila, ki so v programu obstoječih založb manj zastopani. "Založbe imajo začrtano strukturo in niso odprte k širitvi tega programa. Če bi bilo mogoče skleniti sodelovanje z njimi, bi zagrabila to priložnost, saj je ustanovitev podjetja zadnja stvar, ki sem jo hotela v življenju. Ker potem se ne ukvarjaš s knjigami, ampak z računovodstvom in distribucijo," razloži svojo odločitev. Seveda pa ni vse zgolj birokracija: "Hkrati mi je blizu ta naredi sam punkovski model ustanavljanja stvari in poskušanja nečesa novega, tudi kot ideologija. Stvari, ki jih naredimo, niso nujno zapisane v večnost. Včasih se v življenju znajdeš v trenutku, ko moraš nekaj narediti."
"Za avtorje ni dovolj, da zgolj pišejo knjige, ampak morajo imeti tudi svoje platforme," pravi Manca G. Renko.
Ženske v prvem planu
Odločitev za večji poudarek na delih pisateljic se pri Manci G. Renko kot založnici zdi samoumeven. Nenazadnje je napisala knjigo o Zofki Kveder in več esejev o vlogi žensk v zgodovini in literaturi.
"Ko sem začela brati dela pisateljic, se mi je odprla perspektiva, za katero sem ugotovila, da sem bila podzavestno lačna po njej, da mi je manjkala mogoče že od 15. leta. Da sem končno v svoji glavi nekatere stvari postavila na svoje mesto," razloži med pogovorom o tem, kako v svetovnem literarnem kanonu še zmeraj prevladujejo dela pisateljev in kako zgolj moške teme veljajo za univerzalne. Pomemben razlog za to vidi tudi v razvoju zgodovinopisja. "Spodobnost in malomeščanska morala sta pokopali veliko zgodovinskih virov," zaključi.
Odločitev za večji poudarek na delih pisateljic se pri Manci G. Renko kot založnici zdi samoumeven.
Taylor Swift in Dua Lipa
Za zaključek zaupa, da se bo poleti udeležila koncertov Taylor Swift, Due Lipe in Kim Gordon, pri čemer se s svojim literarnokritiškim pristopom loti tudi najslavnejše pop zvezdnice na svetu. "Mislim, da se Taylor Swift zelo dobro uvršča v avtofikcijo, o kateri sva prej govorila. Taylor Swift s poslušalkami in poslušalci deli svojo življenjsko zgodbo. /…/ Vendar se mi zdi, da se je ujela v avtofikcijo do te mere, da je postala samonanašalna, in tako se je zgodila mitologizacija njene lastne izkušnje. Če bi njen zadnji album poslušal nekdo, ki je še prej ni poslušal, mu ta ne bi nič povedal, ker je zgrajen na mitologiji te osebe. Zdi se mi, da gre popkultura tudi sicer čedalje v to smer."
