Spotkast
Četrtek, 8. 5. 2025, 4.00
3 ure, 43 minut
Spotkast z vodjo predstavništva Evropske komisije v Sloveniji
Jerneja Jug Jerše: Ne potrebujemo evropskega Donalda Trumpa
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,49
"Evropska unija nikakor ne potrebuje evropskega Donalda Trumpa, da bi bila učinkovita," je v Spotkastu ob dnevu Evrope poudarila Jerneja Jug Jerše, vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji. EU se sicer pospešeno pripravlja na prevzemanje odgovornosti za lastno varnost – brez ZDA – in za to bo namenila tudi ogromna sredstva. A panično se na Trumpove izjave in tvitanje ne bo odzivala. Med drugim je tudi poudarila, da smo Slovenci lahko ponosni na doseženo v okviru EU. Hkrati je zavrnila ocene, da smo slabi pri črpanju evropskih sredstev. Kot je opozorila, gre za večletni proces in doslej niso nobena rezervirana sredstva ostala neizkoriščena.
Z vodjo predstavništva Evropske komisije v Sloveniji smo se pogovarjali pred dnevom Evrope, s katerim obeležujemo 75. obletnico Schummanove deklaracije, začetka evropskega združevanja.
Hkrati obeležujemo tudi 80. obletnico konca druge svetovne vojne v Evropi. A namesto proslavljanja miru se vse bolj sprašujemo, če se morda ne bližamo novemu globalnemu spopadu. Nekateri govorijo celo, da "bo to še zadnje poletje, ki ga bomo preživeli v miru".
Jug Jerše tega sicer ni želela komentirati, je pa poudarila, da "je prav, da smo pripravljeni". Sicer pa sredi "vedno novih izzivov (...) EU ostaja zvesta v svoji viziji vrednot demokracije, vladavine prava in prepričana v svoje trdno poslanstvo tako miru kot stabilnosti v Evropi".
Trump je osupnil Bruselj
Vrnitev Donalda Trumpa nazaj v Belo hišo je bila za Bruselj sicer šok, saj je takoj začel zaostrovati odnose z zavezniki, uvajati carine in očitati evropskim državam (in drugim), da "izkoriščajo Ameriko". Toda Evropska komisija se je iz njegovega prejšnjega mandata naučila, da odzivanje na vrat na nos na njegove izjave in tvite ni potrebno. "Boljši je malo treznejši odziv," je dejala.
Ta odziv bo potekal v štirih korakih. "Prvi je pogajanja, pogajanja, pogajanja. Dialog z Američani je treba vzpostaviti, a ta trenutek ni neke želje z druge strani Atlantika," je povedala Jug Jerše.
Poleg tega so povračilni ukrepi za uvedbo ameriške carine že pripravljeni, EU pa se bo odzvala tudi z dodatno diverzifikacijo trgovinskih odnosov z drugimi državami in območji. "Zdaj je zelo veliko držav na vratih EU in želijo preferenčne sporazume," je poudarila in razložila, da ima EU sklenjenih že 76 tovrstnih sporazumov. "Za primerjavo, ZDA jih imajo sklenjenih le 20," je dodala.
"Dialog z Američani je treba vzpostaviti, a ta trenutek ni neke želje z druge strani Atlantika," je povedala Jug Jerše.
EU pa bo dodatne rezerve iskala tudi na notranjem trgu. "Ovire na notranjem trgu med 27 državami članicami, ki še obstajajo, so dosti bolj škodljive kot carine," je opozorila Jug Jerše in spomnila na poročilo za dvig konkurenčnosti EU, ki ga je pripravil Mario Draghi. "To bo prineslo večje blagostanje vsem nam v Evropi, ne glede na to, kaj delajo ZDA," je dejala.
800 milijard evrov za varnost
Največji izziv sicer prihaja na varnostnem področju, ko se bo morala Evropa očitno postaviti na lastne noge, saj glede na Trumpove izjave ne more več računati na brezpogojno ameriško pomoč.
"Že od začetka vojne v Ukrajini vidimo, da so se razmere v svetu spremenile. Varnost ni več samoumevna. In Evropa mora biti pripravljena na to, kar se dogaja," je opozorila. Pri tem pa spomnila na poročilo nekdanjega finskega predsednika Saulija Niinistöja o pripravljenosti EU na krize, ki je tudi nekakšen načrt za krepitev odpornosti EU. "Moramo biti pripravljeni na zelo različne stvari, tudi naravne nesreče, na pandemije, hibridne grožnje …"
Evropska komisija ima med drugim strategijo in program za krepitev evropske obrambne industrije, marca pa je predstavila tudi belo knjigo o evropski obrambi s splošnimi smernicami, kam naj bi šel razvoj na tem področju. Predstavljen je bil tudi načrt Re-arm oz. Pripravljenost 2030, ki podaja tudi finančne okvire in podlage, med drugim zelo ugodna posojila državam članicam za obrambne izdatke.
Prav tako se obeta možnost izjeme glede proračunskih pravil za potrebe obrambe v višini 1,5 odstotka BDP, kar je napovedala že polovica članic, med njimi tudi Slovenija. V okviru EU pa bodo na voljo tudi druge možnosti, tudi npr. v okviru kohezijskih sredstev. Skupno naj bi bilo tako na voljo že dodatnih 800 milijard evrov, je pojasnila Jug Jerše.
Ne gre za "zadovoljevanje Trumpa"
Svoje bo na tem področju tako lahko ponudila tudi EU, čeprav so obrambni izdatki predvsem v odgovornosti držav članic in razprave o tem potekajo zlasti v okviru zveze Nato. Ali bo to "zadovoljilo Trumpa", Jug Jerše ni hotela predvidevati, "bi pa to lahko zadovoljilo nas same, da bi se počutili malo varnejše".
EU bo našla dodatna sredstva v "notranjih rezervah", tudi z zmanjševanjem birokratizacije. A ne na račun nadzora nad korupcijo. "Nikomur ne bomo pogledali skozi prste," pravi vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Jerneja Jug Jerše.
V Spotkastu je vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji podrobneje razdelala tudi, od kod bi omenjena sredstva lahko vzeli, da bi lahko imeli tako "maslo kot topove", torej kako zaradi večjih vlaganj v orožje in obrambo ne bi trpela naša blaginja.
Kaj bo s konfliktom v Gazi?
Prav tako je razložila stališča Evropske komisije glede konflikta v Gazi in odnosov z Izraelom in Palestinci. Poudarila je, da EU stoji ob strani Palestincem in jim zagotavlja humanitarno pomoč, pa čeprav jo Izrael blokira.
Govora je bilo tudi o podnebnih spremembah, zelenem prehodu in konkurenčnosti EU, pa tudi o t. i. redkih zemljah in dostopu do tovrstnih virov, ki so nujni za razvoj. "Naša konkurenčnost bo morala iti z roko v roki, da bomo imeli in zeleno in digitalno družbo," je povedala Jug Jerše.
Slovenci smo lahko ponosni na dosežke v EU
Ob soočanju z izzivi, s katerimi se sooča EU, pa vendarle ne smemo pozabiti na vse dobrobiti unije in zakaj je pomembno, da smo zraven. Slovenci smo lahko ponosni na marsikaj, kar smo dosegli v okviru EU.
"Evropa ostaja sidro stabilnosti, prostor priložnosti," poudarja Jerneja Jug Jerše.
Med drugim se je Jug Jerše dotaknila tudi evropske državljanske pobude Moj glas, moja izbira, kjer je bil v ospredju Inštitut 8. marec. Skupaj s kolegi iz več članic so zbrali 1,2 milijona podpisov. Evropska komisija bo zdaj to pobudo preučila in se odločila, kakšen bo nadaljnji postopek.
Na koncu pa je še enkrat pozvala k skupnemu praznovanju dneva Evrope. "To je odlična priložnost, da razmislimo, kaj vse nam je Evropa prinesla. Prav je, da smo ponosni na skupne dosežke. Evropa ostaja sidro stabilnosti, prostor priložnosti in tudi prostor zaščite za svoje državljane. V bistvu nam je kar dobro v Evropi," je sklenila.
Predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji in pisarna Evropskega parlamenta sta danes pred dnevom Evrope pripravila tudi osrednjo prireditev na Novem trgu v stari Ljubljani, ki se bo začela ob 19. uri. Koncertno dogajanje bosta z uvodnima nagovoroma odprli predsednica republike Nataša Pirc Musar in evropska komisarka za širitev Marta Kos, v ospredju pa bo potem prekmurski raper Leopold I. s svojo zasedbo Drügi. Posebna gosta bosta Emkej in Hauptman.
Dogajanje na Novem trgu se bo sicer začelo že ob 17. uri z "evropskim kolesom sreče", izzivi, igrami in informacijskimi stojnicami. V družbi vedno dobro razpoloženih Nataše Naneve in Klemna Bučana se bodo obiskovalci lahko pomerili v zabavnih ugankah z nagradami.
Medtem se bo ob 17. uri v Amfiteatru II. gimnazije Maribor začela prireditev, ki jo bosta povezovala Tilen Artač in Robert Petan. Humorja, glasbe in plesa ne bo manjkalo, prav tako ne odkrivanja novih znanj – na prireditvi bo namreč potekala tudi predstavitev novega superračunalnika, sodelovali pa bodo ugledni strokovnjaki za svet umetne inteligence. Predstavili se bodo tudi ustvarjalci prevajalsko-glasbenega projekta Sing-a-Vision, za glasbeni zaključek pa bosta poskrbela Maja Keuc in Luka Basi.
Več informacij od dogajanju v Ljubljani je na voljo TUKAJ.
