Spotkast
Torek, 16. 12. 2025, 4.00
7 ur, 57 minut
Fajon: Vlada je okrepila vlaganja v znanost in raziskave
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,54
V času, ko se mednarodni red vse pogosteje lomi na preizkusih vojn, humanitarnih kriz in razkroja zaupanja v mednarodne institucije, se zunanja politika majhnih držav znajde pred posebnim izzivom: kako ostati slišan brez moči sile. Slovenija je v zadnjih letih svojo vlogo gradila na dialogu, načelnosti in spoštovanju mednarodnega prava – od članstva v Varnostnem svetu Združenih narodov do stališč, ki so včasih zahtevala politični pogum in prevzemanje odgovornosti. Ministrica Tanja Fajon v pogovoru za Spotkast govori o tem, kako se je slovenska zunanja politika v tem obdobju umeščala v svet vse večjih napetosti – od Gaze in Ukrajine do Zahodnega Balkana – ter zakaj verjame, da je prav zaupanje tisti kapital, ki ga mora majhna država vztrajno graditi. Spomni, da se je vlada v tem mandatu zavedala pomena znanosti ter raziskav in razvoja, zato so bila vlaganja povečana, Slovenija pa je z vstopom v Evropsko vesoljsko agencijo in CERN že okrepila mednarodno prepoznavnost slovenskega znanja in tehnologij.
Po njenih besedah je bil prav mandat v Varnostnem svetu tisti okvir, v katerem se je načelnost slovenske zunanje politike najbolj jasno preizkušala – in hkrati najbolj videla. "Slovenija je država, ki res stremi k temu, da vodi politiko dialoga, sodelovanja in miru," poudari. Doda, da majhne države nimajo veliko manevrskega prostora za logiko moči: "Mi nismo država, ki začenja vojne, ali neka velika vojaška sila, tako da moramo imeti predvsem veliko zaveznikov, enako mislečih držav."
Ministrica pove, da Slovenija svoje prepoznavnosti v svetu ne gradi le z diplomacijo, temveč tudi z znanjem, znanostjo in inovacijami, ki jih v tujini pogosto poznajo bolje kot doma.
Varnostni svet kot preizkus verodostojnosti
Opozarja, da živimo v izjemno zapletenem geopolitičnem okolju, zaznamovanem z največjim številom oboroženih spopadov in civilnih žrtev po drugi svetovni vojni, ob hkratnem razkroju pravil, na katerih je temeljil povojni mednarodni red. Ob tem izpostavi, da se dogaja tudi paraliza v Varnostnem svetu ter da svet vse bolj postaja multipolaren, zaradi česar delo znotraj tega organa ni bilo enostavno, zlasti ko je šlo za prepričevanje držav. Kot pravi, si je Slovenija v tem okviru prizadevala graditi mostove, delovati kot resen glasnik zaupanja ter države opozarjati na odgovornost mednarodne skupnosti za zaščito civilistov ter gradnjo miru in kolektivne varnosti.
Kot pravi, je bil cilj Slovenije graditi mostove, delovati kot resen glasnik zaupanja in države opozarjati na odgovornost mednarodne skupnosti, da zaščiti civiliste ter gradi na miru in kolektivni varnosti. Ob tem poudari, da se ji zdi, da je Slovenija kljub zahtevnim razmeram uspela ohraniti načelnost, prav ta drža pa je po njenih besedah odprla tudi nova zavezništva v svetu.
Enaki standardi za vse konflikte
Eden ključnih poudarkov je, da se je Slovenija trudila "vsak konflikt naslavljati z enakimi standardi" – kar je po njenih besedah okrepilo kredibilnost tudi v delih sveta, kjer Evropi pogosto očitajo dvojna merila. "Mi smo bili ena redkih držav, ki se je res borila za pravice Palestincev, za končanje vojne," pravi ter dodaja, da je to pustilo velik pečat zlasti v odnosih z državami Afrike in Azije.
Ministrica opisuje, da so bile odločitve, povezane s Palestino, med najtežjimi v njenem političnem delu. Kot pravi, se je znašla pred dilemo, ko moraš kot politik tehtati med tem, kar verjameš, da je prav, in med nacionalnimi interesi države. Spominja se pogovorov z izraelsko stranjo in obiska Tel Aviva, kjer je imela priložnost govoriti tudi z izraelskim ministrom, ob čemer sta ugotovila, da se pri ključnih vprašanjih preprosto ne strinjata. "Strinjala sva se, da se ne strinjava," pove.
"Ampak če pogledam za nazaj, je novinarstvo politika. Nekaj imata sorodnega – v obeh poklicih moraš znati komunicirati z javnostjo in ljudem znati povedati tudi težke stvari. Ta izkušnja iz novinarskega sveta mi je bila v političnem delu res v pomoč," pove in doda, da ji je prav to olajšalo prehod iz poročevalskega dela v sooblikovanje politik.
Gaza: politična odločitev in humanitarna odgovornost
V pogovoru se dotakne tudi razmer v Gazi in humanitarne dimenzije vojne. Opiše, da je bila v stiku z zdravniki in humanitarci ter da so ji pripovedovali zgodbe o stradanju, pomanjkanju zdravil in velikih žrtvah med humanitarnimi delavci.
Opozori tudi na položaj novinarjev. "Mednarodni novinarji v Gazo ne pridejo," pravi, ob tem pa dodaja, da je dostop močno omejen, zato se svet pogosto zanaša na podatke Združenih narodov, Unicefa in mednarodnih humanitarnih organizacij. Poudari, da humanitarne pomoči še vedno ni dovolj, saj mejni prehodi niso odprti do ravni, ki bi zadostila potrebam civilnega prebivalstva.
Ministrica odkrito pove, da tempo zunanjepolitičnega dela pogosto pomeni odsotnost od doma in dolge tedne na poti, a brez osebne predanosti takšnega dela ne bi bilo mogoče opravljati.
Mehka moč Slovenije: diplomacija, znanost in inovacije
Pomemben del pogovora ministrica nameni tudi tako imenovani mehki moči Slovenije, kjer se poleg diplomacije vse izraziteje izpostavljajo znanost, inovacije in znanje kot strateške prednosti države. Ob tem se ustavi pri nedavnem obisku sedeža Evropske vesoljske agencije (ESA – European Space Agency), ki ga opiše kot še posebej pomenljivega, tudi v luči tega, da je Slovenija v zadnjem letu okrepila svojo vpetost v najpomembnejša evropska znanstvena okolja, saj je postala tudi polnopravna članica Evropske organizacije za jedrske raziskave (CERN – European Organization for Nuclear Research).
Kot primer navede slovensko znanje na področju satelitskih tehnologij, ki se že uporablja v Afriki in Indiji za spremljanje podnebnih sprememb, vplivov na kmetijstvo in življenje prebivalstva. "To je slovenska znanost," poudari in doda, da takšnih zgodb ni malo.
"Ampak sem vesela, da smo se kot vlada tega zavedali, ker smo bistveno povečali vlaganja v raziskave in razvoj – in to so tudi rezultati," pove. Ob tem poudari, da se slovenska znanost in inovacije vse bolj uveljavljajo tudi v mednarodnem prostoru, kar so ji potrdili mednarodni strokovnjaki, ki spremljajo delo slovenskih podjetij in raziskovalcev.
Tanja Fajon se obdobja vodenja stranke SD spominja kot enega najtežjih na svoji politični poti. Kot pravi, je šele takrat zares razumela, kaj pomeni nositi odgovornost – predvsem za vse, kar gre narobe, saj so uspehi pogosto samoumevni. Vodenje stranke v času volitev opisuje kot obdobje izjemnih pritiskov, zahtevne kampanje ter stalnih razočaranj, ki terjajo veliko osebne trdnosti in poguma. Ob tem priznava, da je bil izziv še večji zaradi okoliščin, v katerih ni imela utečene mreže poznanstev, a ji je prav ta distanca omogočila tudi drugačen pogled.
Pogovor se tako sklene pri vprašanju, kako majhna država v svetu velikih kriz ohranja svoj glas. Po besedah ministrice to ne zahteva moči sile, temveč doslednost, zaupanje in potrpežljivo gradnjo odnosov – vrednote, ki po njenem mnenju dolgoročno odločajo o verodostojnosti države v mednarodnem prostoru.
