Ponedeljek, 20. 2. 2023, 6.48
1 leto, 9 mesecev
Ustavno sodišče zadržalo več členov novele zakona o RTV #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,73
39
Ustavno sodišče je do končne odločitve zadržalo več členov zakona o Radioteleviziji Slovenija. Gre za izvrševanje prvega, drugega, četrtega in petega odstavka 23. člena ter 24. in 25. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Radioteleviziji Slovenija. Sklep si lahko v celoti ogledate tukaj.
Ustavno sodišče je tako začasno zadržalo zgolj izvrševanje tistih prehodnih določb zakona, ki urejajo končno konstituiranje Sveta in posledično drugih novih organov RTV Slovenija. Postopki konstituiranja novih organov sicer lahko tečejo, zadržano je končno konstituiranje sveta, zavod vodi v. d. direktorja.
S tem je ustavno sodišče zagotovilo, da je v času do končne odločitve ustavnega sodišča urejeno vodenje, poslovanje in nadzor RTV Slovenija v obsegu in pod pogoji, ki jih določa zakon v obravnavi, ter da lahko tečejo postopki imenovanja (novih) članov sveta, hkrati pa je zadržalo dokončno uveljavitev nove ureditve.
Ustavno sodišče je sklenilo, da bo zadevo obravnavalo absolutno prednostno in takoj nadaljevalo vsebinsko presojo.
Ustavno sodišče je sklep sprejelo s petimi glasovi proti trem. Proti so glasovale sodnice Kogovšek Šalamonova, Mežnarjeva in Šugman Stubbsova, ki so dale odklonilna ločena mnenja. Sodnika Klemen Jaklič in Rajko Knez sta dala pritrdilni ločeni mnenji. Sodnik Rok Čeferin je bil pri odločanju o tej zadevi izločen.
Ustavne sodnice v ločenih mnenjih opozorile na posledice podaljšanja prehodnega obdobja pri vodenju RTVS
Ustavne sodnice, Neža Kogovšek Šalamon, Špelca Mežnar in Katja Šugman Stubbs, ki so glasovale proti začasnemu zadržanju izvrševanja dela novele zakona o RTVS, v ločenih mnenjih opozarjajo, da začasno zadržanje ne more povrniti mandatov vodilnim, le podaljšuje prehodno obdobje. Zaradi slednjega se bo zavod po njihovih navedbah lahko znašel v situaciji, ko razen v. d. direktorjev ne bo imel delujočih organov.
Kogovšek Šalamonova je izpostavila, da bo zadržanje, namesto da bi zagotovilo čas za vsebinsko obravnavo, povzročilo pravno in dejansko kaotično stanje. Po njenih navedbah se bo obdobje vodenja javnega zavoda s strani vršilcev dolžnosti podaljšalo za neznano dolgo dobo, enako velja za organe vodenja in nadzora. Vsi pa bodo lahko opravljali samo tekoče posle, "kar izjemno omejuje možnosti za gospodarno in strokovno upravljanje zavoda".
Začasno zadržanje v tem primeru po njenih navedbah "zadrži izvajanje celovite prenove koncepta upravljanja, vodenja in nadzora javnega medijskega servisa z namenom preprečevanja političnih vplivov, in to ne da bi ustavno sodišče vedelo, ali je reforma ustavnopravno kakorkoli problematična".
Tudi po mnenju Mežnarjeve ohranitev sedanjega stanja, ki jo omogoča začasna odredba, pomeni "nadaljevanje nastajanja hudih škodljivih posledic za RTVS in za nepristransko obveščanje javnosti". Kot je zapisala, je ustavno sodišče z zadržanjem omogočilo nadaljnjo instrumentalizacijo javne RTVS za parcialne politične interese, posledice pa da so "nepredvidljive, zelo verjetno bodo tudi nepopravljive".
Po njenem mnenju je nerealno in naivno pričakovanje, da bo ustavno sodišče o pobudi odločilo hitro, saj je samo za odločitev o zadržanju potrebovalo skoraj dva meseca. Pri tem pa je po njenih navedbah zavrnilo predloga, naj v izreku veljavnost začasnega zadržanja časovno omejijo. "Kljub zavezi, da bo ustavno sodišče takoj nadaljevalo z vsebinsko presojo, je kakršnakoli napoved, kdaj bomo lahko zares odločili, nemogoča. Zadeva je izredno kompleksna: ne samo, da gre za pet pobudnikov, katerih pravni položaji so zelo različni, ampak so tudi navedbe večplastne. V igri je cela vrsta ustavnih pravic," je pojasnila tudi Šugman Stubbsova.
Obenem je Mežnarjeva opozorila, da je ustavno sodišče z zadržanjem za nedoločen čas onemogočilo delovanje ključnega novega organa, ki ga uvaja novela, ni pa ustavilo njegovega konstituiranja. Kot je pojasnila, namreč 7. člen novele, ki ni zadržan, določa, da je svet konstituiran, ko so v uradnem listu objavljeni sklepi o imenovanju oziroma izvolitvi večine vseh članov sveta. Tako bo novi svet veljavno konstituiran z dnem objave sklepa o imenovanju oziroma izvolitvi vsaj devetega člana, s čimer pa bo v skladu s prehodnimi določbami novele, ki jih sodišče prav tako ni zadržalo, prenehala pravna podlaga za delovanje programskega in nadzornega sveta. "Javna RTVS se bo torej znašla v situaciji, ko razen v. d. direktorjev ne bo imela delujočih organov. Močno dvomim, da je bil to namen izglasovanega sklepa," je zapisala Mežnarjeva.
Šugman Stubbsova, ki je v svojem ločenem mnenju prav tako opozorila na to, je zapisala, da je večina ustavnih sodnikov RTVS s tem spravila "v pat pozicijo". "RTVS se bo na podlagi tega sklepa torej znašla v situaciji, ko ne bo imela ključnih organov. Zdi se, da se večina tega niti ne zaveda," je kritična.
Po navedbah Šugman Stubbsove je iz izdanega sklepa ustavnega sodišča nemogoče ugotoviti, kateri so bili tisti razlogi, ki so večino prepričali v to, da bo do hujših posledic prišlo, če zakona ne zadržijo. "Iz obrazložitve ni mogoče razbrati niti tega, katere razloge je večina štela za relevantne, še manj pa, zakaj so razlogi za zadržanje tehtnejših od tistih proti," je zapisala.
Šugman Stubbsova je ocenila, da je sklep o začasnem zadržanju nedomišljen, v ključnem delu neobrazložen in rezultatsko zaletav. Po njenih pojasnilih so tri sodnice "v maratonskih razpravah na plenumih" podale raznolike pravne ugovore in predlagale tudi izvedbo naroka za zaslišanje prič in izvedencev, vendar je večina ostala gluha za njihove argumente. Čeprav je sklep nekoherenten, neobrazložen in vsebuje celo grobe in očitne napake, ima večina prav, še ugotavlja sodnica.
Pet sodnikov za začasno zadržanje, Čeferin se je v zadevi izločil
Za začasno zadržanje so glasovali sodniki Matej Accetto, Klemen Jaklič, Rajko Knez, Rok Svetlič in Marko Šorli. Sodnik Rok Čeferin je bil pri odločanju o tej zadevi izločen. Jaklič in Knez sta podala pritrdilni ločeni mnenji.
Jaklič je zapisal, da je pri tehtanju o škodljivih posledicah objektivno izkazana škoda s predčasnim odvzem mandatov brez možnosti pravnega sredstva, odvrnitve večje škode zaradi nadaljevanja zatrjevane politizacije javne RTVS na podlagi starega zakona pa (še) ni mogoče objektivno izkazati. Zato je po "ustavni doktrini edino mogoče iztehtati v korist zavarovanja mandatov, kar pomeni novi zakon začasno zadržati", je zapisal.
Knez pa je med drugim opozoril, da je "prenehanje mandatov brez vnaprej določenih razlogov in brez ureditve pravnega položaja pravnega varstva - kot takšno - samo po sebi - nezdružljivo s pravnim redom", da pa se strinja tudi z razlogi nasprotne strani, ki v primeru zadržanja navaja hujše posledice za javni zavod, ki pa da niso nepopravljive. Vsebinsko se sicer do vprašanja presoje ustavnosti, kot je zapisali, še ne more opredeljevati.
Pobudniki izpodbijajo prenehanje mandatov
Ustavno pobudo je vložilo več vodilnih na RTVS s prvopodpisanim predsednikom programskega sveta Petrom Gregorčičem. Vlagatelji pobude izpodbijajo določbe, po katerih so z začetkom uveljavitve omenjene novele decembra lani prenehali mandati članov programskega in nadzornega sveta, generalnega direktorja ter direktorjev televizije in radia. To se je po njihovem opozorilu zgodilo brez ugotavljanja pogojev, ki so sicer predpisani za prekinitev teh mandatov.
Absolutna prednostna obravnava
Programski in nadzorni svet v skladu z novelo nadaljujeta delo do imenovanja 17-članskega sveta zavoda v skladu z novelo, generalni direktor kot vršilec dolžnosti do imenovanja uprave v skladu z novelo, oba direktorja pa prav tako kot vršilca dolžnosti do imenovanja novih direktorjev radia in televizije.
Po mnenju pobudnikov se s tem krši tako ustaljena praksa ustavnega sodišča kot sodna praksa sodišča EU in Evropskega sodišča za človekove pravice. Kot ocenjujejo, bodo zaradi izvajanja novele in prekinitve mandatov nastale nepopravljive posledice, zato so predlagali absolutno prednostno obravnavo.
39