Torek, 9. 6. 2020, 13.00
4 leta, 5 mesecev
Poslanci razpravljajo o razmerah v domovih za starejše
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,52
19
"Navedbe, da so bili oskrbovanci DSO v primerjavi z ostalimi prebivalci Slovenije zapostavljeni, so po našem mnenju neresnične in zlonamerne."
Člani parlamentarnih odborov za zdravstvo ter za socialne zadeve danes razpravljajo o dogajanju v domovih za starejše v času epidemije covida-19. Po oceni predlagateljev seje, poslancev Levice, je epidemija razgalila slabe razmere v domovih starejših. Resorna ministra sta ob zavračanju očitkov tudi nanizala ukrepe, ki da jih pripravljajo za naprej.
Epidemija novega koronavirusa je najbolj udarila domove starejših, je v imenu predlagateljev današnje seje uvodoma izpostavil poslanec Levice Primož Siter. Kot zaskrbljujoče je izpostavil to, da je bilo od 109 umrlih zaradi covida-19 kar 86 oskrbovancev domov za starejše, a le 10 med njimi jih je umrlo v bolnišnici. "Situacija v domovih je kritična. Ti so najbolj kruta žrtev epidemije in politično napačnih odločitev vlade," je po poročanju STA dejal Siter.
Domovi v normalnih okoliščinah dihajo na škrge, so prenatrpani, na posteljo v domu čaka okoli 11.000 ljudi, so kadrovsko in infrastrukturno podhranjeni, je po pisanju STA nanizal Siter. V času epidemije pa so bili postavljeni v situacijo, ko so morali opravljati ne le svojo nalogo socialnovarstvenega zavoda, ampak so se morali preobraziti v infekcijske oddelke. "Na drugi strani pa imamo zdravstveni sistem, ki je bil v delu obravnavanja epidemije covida-19 zaseden zgolj 35-odstotno," je izpostavil.
Odločitev, da se okuženih ne premešča v bolnišnice, je bila po Sitarjevem mnenju napačna
Zato je bila odločitev ministrstev, da se okuženih ne premešča v bolnišnice, po Siterjevem prepričanju napačna in škodljiva. Spomnil je tudi na informacije, ki so v zadnjih tednih zaokrožile v javnosti, da so v domovih za starejše po navodilu ministrstva vnaprej pripravljali sezname, kateri oskrbovanec domov za starejše bo deležen bolnišnične oskrbe in kateri ne, če zboli za koronavirusno boleznijo. Tako ravnanje je bilo po prepričanju Levice nezakonito, poroča STA.
Zato morajo vlada in pristojna ministra prevzeti odgovornost za razmere, je poudaril Siter. "Nujno je treba kadrovsko, finančno in infrastrukturno okrepiti domove starejših, spremeniti način obravnave oskrbovancev ter pripraviti načrt za morebitni drugi val epidemije, ki se lahko zgodi jeseni," je kot prioritete naštel poslanec Levice.
Gantar očitke zavrača
Minister za zdravje Tomaž Gantar je očitke zavrnil. "Niti enega navodila ni, ki bi zapovedovalo to, kar očitate," je dejal. Ponovil je, da so v domovih za starejše glede na razmere delali dobro. "Meni lahko očitate, kar želite. Sem politik, naj bi imel debelo kožo. Pokažite mi, kje je tako navodilo, in grem. A podpišem še enkrat vse, kar sem podpisoval v primeru te epidemije," je dejal minister za zdravje.
Dotaknil se je tudi odrejenih nadzorov v desetih domovih za starejše in poudaril, da namen teh nadzorov ni, da bi se okrivilo stroko. "Moje opravičilo vsem, ki so delali in bodo zdaj deležni nadzora. Prepričan sem, da ste delali dobro. Želim pa, da ni sence dvoma, ali se je delalo napačno ali da se je pripravljajo kakršne koli sezname, da se bo koga pustilo umreti," je dejal minister.
"Ne trdim, da je bilo vse idealno. Danes bi tudi jaz kakšno stvar drugače peljal," je še dodal Gantar. A je tudi spomnil, da ob kadrih v domovih za starejše drugače ni bilo mogoče. "Ne gre, da bi celotno osebje bolnišnic dali v domove starejših ali vse oskrbovance v bolnišnice. Ni doktrine in ne zdrave pameti, ki to določa," je dodal.
Ministrstvo pripravlja načrt za obvladovanje morebitnega drugega vala
Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj pa je po pisanje STA poudaril, da so prvič po 15 letih ključne aktivnosti njegovega resorja usmerjene v varstvo starejših. Kot je naštel, na podlagi izkušenj iz epidemije skupna delovna skupina ministrstev za delo in za zdravje pripravlja ukrepe, protokole in navodila, načrt za obvladovanje morebitnega drugega vala.
Kot je še pojasnil, iščejo lokacije po državi, kamor bi v primeru drugega vala lahko prestavili oskrbovance domov za starejše, ki bi se okužili z novim koronavirusom. "Okrepili bomo izobraževanje za zaposlene v domovih za uporabo opreme, za ravnanje v postopkih oskrbe. Predvidevamo vzpostavitev mobilnega tima za pomoč in svetovanje pri oskrbi starejših," je nanizal Cigler Kralj.
Poleg tega pa po ministrovih besedah želijo še letos tudi širše ukrepati na področju varstva starejših: sprožiti postopke za zagotovitev dodatnih mest v domovih za starejše, kar bodo zagotovili s podelitvami koncesij in pridobivanjem EU sredstev. Kot ključno je izpostavil tudi deinstitucionalizacijo. "To je naš hiter odgovor na te razmere, ko tudi predlagatelji opozarjate na kadrovsko in finančno stisko v domovih.
Na seji odborov za zdravstvo ter za delo, družino, socialne zadeve in invalide nadaljujejo razpravo. Po predstavnikih vlade so se k razpravi prijavili tudi predstavniki Skupnosti socialnih zavodov Slovenije, nevladnih organizacij in stroke.
Zdravniki: Obravnava starostnikov je bila ustrezna in pravilna
Zdravstvena stroka je prvič predstavila mnenje v povezavi z domnevno neustrezno zdravstveno obravnavo nekaterih starostnikov v domovih starejših občanov (DSO) v času pandemije. Kot so dejali podpisniki dokumenta, so bili vse do sedaj mnenja, da strokovno-etične teme ne smejo biti del političnih obračunov, a smo, kot pravijo, "prišli do točke, ko podatki, predstavljeni v javnosti, izkrivljajo postopke obravnave, pomanjkanje vedenja pa lahko dolgoročno ustavi proces načrtovanja zdravljenja starostnikov in pacientov s kroničnimi, neozdravljivimi boleznimi", zato zdaj jasno predstavljajo svoje stališče, da je bila obravnava starostnikov ustrezna in pravilna.
"V Sloveniji se med seboj redko pogovarjamo o pričakovanjih ob koncu življenja in o umiranju. Zaradi tega je vnaprej pisno izražena volja bolnika o tem le redka izjema. V času akutnega poslabšanja bolezni, ko želje bolnika in svojcev pogosto niso dosegljive, iz medicinske dokumentacije pa se ne da izluščiti stanja osnovne bolezni in prognoze, smo številni zdravniki postavljeni pred težke odločitve, kako najbolje zdraviti pacienta, ki potrebuje našo pomoč. Ne gre zgolj za strokovno oceno, gre tudi za človeški odnos do pacienta, ki se mu življenje lahko izteka," pišejo zdravniki.
Ocena bolezenskega stanja in prognoze je lahko v razmerah epidemije slabša od dejanske.
Kot pravijo, je v takšnem primeru pomembna ustrezna presoja in ocena krhkosti bolnika, kar pa na urgentnih oddelkih ali pred vrati oddelkov za intenzivno zdravljenje, čestokrat ni možno.
"Ocena bolezenskega stanja in prognoze je lahko v takšnih razmerah slabša od dejanske. Po drugi strani pa paciente, ki jim z nobenim medicinskim ukrepom ne moremo več izboljšati zdravstvenega stanja, žal prepogosto izpostavljamo nepotrebnim posegom, ki niso koristni in za njih predstavljajo le dodatno breme in trpljenje," pravijo zdravniki.
Običajno se za vsakega pacienta načrt zdravljenja pripravi vnaprej
Kot pojasnjujejo, se v razvitih zdravstvenih sistemih za vsakega pacienta z napredujočo in neozdravljivo boleznijo načrt zdravljenja pripravi vnaprej, takšen dokument pa ni vezan na izbruhe nalezljivih bolezni ali izredne razmere.
"Pri njegovi pripravi sodeluje več zdravnikov, bolnik in njegovi svojci. Predvsem se skrbno tehta, kateri ukrepi bodo bolniku v večjo korist kot breme. Bolnik z ohranjeno zmožnostjo odločanja se lahko opredeli tudi za manjšo stopnjo invazivnosti zdravstvene oskrbe, ki si jo želi v primeru poslabšanja kronične bolezni. Odkloni lahko na primer sprejem na oddelek za intenzivno zdravljenje, umetno predihavanje, oživljanje, in drugo. Enake zdravstvene presoje so vsakodnevno deležni tudi bolniki, ki jih zdravimo v bolnišnicah. V nasprotnem primeru se ob koncu življenja ne bi mogli izogniti zdravljenju, ki ni v korist bolniku, ampak samo podaljšuje proces umiranja," pojasnjujejo.
Številni oskrbovanci DSO nimajo natančneje opredeljenega zdravstvenega stanja
Kot pišejo zdravniki, je v času pandemije postalo jasno, da številni oskrbovanci DSO s kroničnimi in neozdravljivimi boleznimi nimajo natančneje opredeljenega zdravstvenega stanja, stopnje krhkosti in prognoze.
"Za izdelavo načrta njihove obravnave je bilo v tistih kritičnih dneh malo časa. Bolnih starostnikov s številnimi kroničnimi zdravstvenimi težavami je bilo veliko, dodaten posvet s svojci pa zaradi karantene in posledične fizične nedostopnosti omejen. Vseeno smo bili številni zdravniki mnenja, da je za oskrbovance DSO bolje, da se o njihovem zdravstvenem stanju presoja v času, ko večina ni bila okužena s SARS-CoV-2 ali akutno prizadeta zaradi COVID-19. Skratka, težava ni v tem, da se je v času pandemije COVID-19 tovrstna ocena pripravila in izvajala. Ključna težava je dejstvo, da tovrstna presoja ni bila opravljena že prej," pišejo zdravniki.
"V času pandemije je postalo jasno, da številni oskrbovanci DSO s kroničnimi in neozdravljivimi boleznimi nimajo natančneje opredeljenega zdravstvenega stanja, stopnje krhkosti in prognoze."
Ob blagem poteku bolezni je za paciente bolje, da so obravnavani v domačem okolju
Eden od očitkov zdravnikom je domnevno odrekanje sprejema starostnikov iz DSO v bolnišnice in s tem povezano malomarno zdravljenje.
"V primeru blagega poteka COVID-19 je za oskrbovance DSO kot tudi za ostale paciente vsekakor bolje, da so obravnavani v njim domačem okolju. Gre za njihov dom in nihče si ne želi, da bi dom zamenjal za bolnišnično okolje, v kolikor to ni res nujno potrebno. Zdravljenje v bolnišnici pri starostnikih neredko sproži nepredvidljive psihične težave, ki lahko pomembno dodatno poslabšajo stanje osnovne bolezni," pojasnjujejo zdravniki in dodajajo, da so v bolnišnici izpostavljeni tudi nevarnosti bolnišničnih okužb, zaradi katerih starostniki umirajo pogosteje, poleg tega jih v nepoznanem okolju obravnavajo tuji ljudje, ki so v primeru COVID-19 oblečeni v osebno varovalno opremo, kar še dodatno prispeva k nemiru, prestrašenosti in zmedenosti (razvoju delirija)," pišejo zdravniki.
Pljučnice z blažjim potekom po strokovnih kriterijih lahko obravnavajo v domačem okolju in po besedah zdravnikov tudi v primeru SARS-CoV-2 virusne okužbe z blagim potekom ni strokovnih razlogov za napotitev v bolnišnico.
V bolnišnico bi bilo smotrno sprejemati le paciente, ki bi potrebovali intenzivno nego.
Razlog za napotitev v bolnišnico bi bila potreba po intenzivnem zdravljenju
"Ob pomoči osebja iz zdravstvenih domov in bolnišnic je bilo vsekakor pomembneje okrepiti in dvigniti nivo zdravstvene oskrbe v DSO, kot pa iz strokovno neutemeljenih razlogov sprejemati okužene oskrbovance v bolnišnice," so prepričani.
Po njihovem mnenju bi lahko bil razlog za napotitev oskrbovanca iz DSO v bolnišnico potreba po sprejemu na oddelek za intenzivno zdravljenje.
"COVID-19 namreč v nekaterih primerih hudo prizadene pljuča, pride do dihalne odpovedi in potrebe po mehanskem predihavanju. Vendar se je tu potrebno zavedati dejstva, da dolgotrajno zdravljenje na intenzivnih oddelkih že sicer spremljajo številni zapleti, pri starostnikih s sočasnimi kroničnimi boleznimi pa z mehanskim predihavanjem in intenzivnim zdravljenjem praviloma ne rešujemo življenja, temveč žal pogosto le podaljšujemo trpljenje. V slovenskih DSO je povprečna starost oskrbovancev 87 let. Večina ima pridružene napredujoče in neozdravljive bolezni. Pri njih možnosti preživetja nekajtedenskega zdravljenja z mehanskim predihavanjem praktično ni," pojasnjujejo podpisniki mnenja.
"Prekomerno sprejemanje v bolnišnice ob drugem valu bo vodilo v razpad sistema"
Po njihovih besedah se moramo zavedati tudi dejstva, da je slovenski zdravstveni sistem podhranjen in število razpoložljivih akutnih postelj po bolnišnicah, predvsem pa na oddelkih za intenzivno zdravljenje že v času izven epidemije pogosto ne zadošča.
"Ob drugem valu, ki se mu vsaj v manjšem obsegu ne bomo izognili, bo zato vsako strokovno neutemeljeno in prekomerno sprejemanje v bolnišnice, vodilo v razpad sistema," so prepričani zdravniki.
Obravnava oskrbovancev DSO v času epidemije je bila strokovno ustrezna in pravilna, so prepričani zdravniki.
"Obravnava oskrbovancev DSO je bila strokovno ustrezna in pravilna"
Podpisniki dokumenta zavzemajo stališče, da je bila obravnava oskrbovancev DSO v času epidemije strokovno ustrezna in pravilna.
"Odločitve o napotitvah v bolnišnice so bile pretehtane in sprejete v luči največje koristi za oskrbovance. Navedbe, da so bili oskrbovanci DSO v primerjavi z ostalimi prebivalci Slovenije zapostavljeni, so po našem mnenju neresnične in zlonamerne. Strinjamo pa se, da se opravljeno delo analizira in da se opredeli strokovno-etično nesporno načrtovanje zdravstvene obravnave starostnikov in ostalih pacientov s kroničnimi neozdravljivimi boleznimi. Na tej osnovi pozivamo, da se nadaljuje s pripravami na morebitne nove valove epidemije COVID-19," so še zapisali.
Podpisniki dokumenta
Strokovni svet Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana
Strokovni svet zdravstvene nege Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana
Vodstvo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana
Slovensko združenje za intenzivno medicino
Slovensko združenje za urgentno medicino
Sekcija za urgentno medicino pri Slovenskem zdravniškem društvu
Strokovna svetovalna skupina Ministrstva za zdravlje
(po abecednem vrstne redu)
Dr. Zdenka Čebašek Travnik, dr.med., predsednica Zdravniške zbornice Slovenije
Doc.dr. Primož Gradišek, dr.med., predsednik Slovenskega reanimacijskega sveta, predstojnik centra za intenzivno terapijo Kirurške klinike. Univerzitetni klinični center Ljubljana
Prof.dr. Radovan Hojs, dr.med., predsednik Združenja internistov Slovenije, strokovni vodja Klinike za interno medicino, Univerzitetni klinični center Maribor
Prof.dr. Matjaž Jereb, dr.med., predsednik Slovenskega združenja za infektologijo, predstojnik enote za intenzivno terapijo Klinike za infekcijske bolezni, Univerzitetni klinični center Ljubljana
Boštjan Kersnič, dr.med., predstojnik medicinskega sektorja, Splošna bolnišnica Novo mesto
Dr. Marko Kmet, dr.med., predstojnik oddelka za intenzivno medicino, Splošna bolnišnica Novo mesto
Mag. Mateja Lopuh, dr.med., državna koordinatorka skupine za paliativno oskrbo
Dr. Hugon Možina, dr.med., predstojnik Internistične prve pomoči, Univerzitetni klinični center Ljubljana
Doc.dr. Roman Parežnik, dr.med., predsednik etične komisije, Splošna bolnišnica Celje
Prof.dr. Matej Podbregar, dr.med., predstojnik oddelka za intenzivno interno medicino, Splošna bolnišnica Celje
Doc.dr. Peter Radšel, dr.med., koordinator urgentne dejavnosti v času pandemije COVID-19, Univerzitetni klinični center Ljubljana
Doc.dr. Matej Strnad, dr.med., predsednik strokovnega sveta za urgentno medicino pri Slovenskem zdravniškem društvu
19