Petek, 25. 10. 2024, 9.47
1 mesec, 4 tedne
Golob odgovarja Mahniču: Slovenija bo imela tega premierja še kar dosti časa. Navadite se na to. #video
DZ je s poslanskimi vprašanji za predsednika vlade Roberta Goloba sklenil oktobrsko redno sejo. Najprej je vprašanje premierju postavil poslanec SDS Žan Mahnič, ki bi ga sicer moral spraševati o aktualnem stanju v javnem sektorju, a se najavljenega vprašanja ni povsem držal. "Nič od tega, kar poslušamo z desnega pola, nima nobene povezave z realnim življenjem. Ima pa z njihovim virtualnim svetom, ki bo ostal virtualen še kar nekaj časa. Odgovor na vprašanje se torej glasi: Slovenija bo imela tega predsednika vlade še kar dosti časa. In navadite se na to," je sporočil Mahniču.
Golobovi ministri in ministrice so sicer, kot običajno, poslancem odgovarjali ob začetku rednega plenarnega zasedanja, premier, ki se je v začetku tedna na povabilo ameriškega predsednika Joeja Bidna mudil na delovnem obisku v Washingtonu, pa je pred poslance stopil danes.
Poslanec SDS Žan Mahnič je v okviru poslanskih vprašanj predsedniku vlade napovedal vprašanje v zvezi z aktualnim stanjem v javnem sektorju. Kot je Mahnič navedel na seji, je Golob napovedoval veliko reformo v javnem sektorju, dobili pa smo "le popravke v smislu zvišanja plač za vse, za peščico pa še malo več". "Javni sektor je tako z vaše strani talec številnih laži in manipulacij, pa naj gre za področje zdravstva, policije, digitalne preobrazbe, gasilcev, ki spadajo pod sistem zaščite in reševanja in nenazadnje tudi delovanja parlamenta," je ocenil.
Golob je uvodoma dejal, da bi si želel odgovarjati na poslanska vprašanja, ki bi bila vnaprej najavljena, saj se Mahnič vsebine najavljenega vprašanja po njegovih besedah ni držal. A je kljub temu odgovor začel z besedami, da je "Slovenija država, na katero smo lahko zares vsi ponosni".
Spomnil je na obisk predsednice Evropske centralne banke (ECB) Christine Lagarde pretekli teden v Sloveniji, ki je večkrat povedala, da je Slovenija lahko vzor vsem v Evropi. "To, kar nekateri na naši desni ves čas ponavljajo, ima natančno toliko vpliva na to, kje je v resnici Slovenija, kot to, ko se spremeni vreme. Torej nič," je ponazoril Golob.
Spomnil je tudi na pravkar sklenjen obisk pri predsedniku ZDA, ki je po njegovih besedah Slovenijo hvalil ves teden in se ji zahvaljeval za pomoč. "Biden je želel celemu svetu sporočiti, da je hvaležen Sloveniji. Lahko smo ponosni, da takšne besede prihajajo iz ust predsednika najmočnejše države na svetu. Nič od tega, kar poslušamo z desnega pola, nima nobene povezave z realnim življenjem. Ima pa z njihovim virtualnim svetom, ki bo ostal virtualen še kar nekaj časa. Odgovor na vprašanje se torej glasi: Slovenija bo imela tega predsednika vlade še kar dosti časa. In navadite se na to," je sporočil Mahniču.
Plačna reforma izvedena po 16 letih
Glede vprašanja o razmerah v javnem sektorju je Golob odgovoril, da verjame, da marsikoga neizmerno boli, vlada pa je zelo ponosna, da jim je po 16 letih uspelo izvesti plačno reformo. Pri tem je izpostavil odpravo plačnih nesorazmerij, usklajevanje plač z inflacijo in odpravo plač, nižjih od minimalne.
"Ne samo, da so se končno začela odpravljati plačna nesorazmerja, ampak da smo končno naslovili vprašanje, kako je mogoče, da ima skoraj 30 tisoč zaposlenih v javnem sektorju plače nižje od minimalne," je dejal Golob. Spomnil je, da je morala vlada tem zaposlenim doplačevati razliko do minimalne plače, kar je bilo na videz videti v redu. Ti zaposleni so sicer lahko napredovali, a njihova plača se ni zvišala, saj je bila še vedno pod minimalno. "Zakaj se niste spraševali o razmerah v javnem sektorju takrat, ko ste bili na vladni strani? Ker vas to ni zanimalo," je odgovoril Mahniču.
Odpravljajo se krivičnost in anomalije
Dodal je, da je njegova vlada s plačno reformo odpravila omenjeno ključno nepravičnost. "Nihče več ne bo zaposlen pod minimalno plačo in vsi bodo lahko napredovali enako kot njihovi bolje plačani kolegi," je poudaril. Golob je opozoril, da nobena plačna lestvica doslej ni bila usklajevana z inflacijo, zato so plače v javnem sektorju realno zaostajale. Zaradi tega so po njegovih besedah strokovnjaki odhajali iz javnega sektorja, mladi pa se niso odločali za delo v njem. "Ne v zdravstvu, ne v šolstvu, niti ne v informacijskih tehnologijah. Ta anomalija je zdaj odpravljena. Razmere za mlade strokovnjake bodo odslej primerljive zasebnemu sektorju. Tudi na ta način bomo lahko poskrbeli, da bodo javne storitve bistveno boljše kot v zadnjem desetletju, ko se je sistematično uničevalo javni sektor. Sploh nekatere podsisteme, kot je na primer sodstvo," je opozoril premier.
Plačna reforma je po Golobovih napovedih sicer ena od treh najpomembnejših reform njegove vlade.
Slovenija pripravljena na krizo
Vlada ves mandat skrbi za sistematična vlaganja v inovacije in razpršitev tveganj za podjetja. Slovenija je zato na gospodarsko krizo dobro pripravljena, kar potrjujejo tudi tuji strokovnjaki, je v odgovoru na vprašanje Andreja Kosija (SDS) dejal Golob. Število napovedanih novih delovnih mest v industriji po njegovih besedah presega napovedana odpuščanja.
Slovenija se je na krizo v zadnjih dveh letih pripravila s pospešenimi vlaganji v inovacije in digitalizacijo. "Sredstva, ki jih namenjamo za inovacije, smo v tem času v primerjavi s prejšnjimi vladami podvojili," je dejal Golob.
Kosi je namreč od Goloba želel pojasnila, kako naj bi držale njegove trditve, da je stanje slovenskega gospodarstva nadpovprečno dobro, če mnoga podjetja napovedujejo odpuščanja, gospodarska združenja pa opozarjajo na prve znake krize.
Golob je poudaril, da na ugodne gospodarske razmere kažejo uradni podatki, odpornost Slovenije pa potrjujejo tudi tuji strokovnjaki. "Še enkrat bom ponovil besede Christine Lagarde, izrečene v Sloveniji, da je lahko Slovenija vzor celotni Evropi, saj se je pravočasno pripravila na krizo, na katero se nekatere večje države niso," je dejal.
Premier je spomnil tudi na odločitev francoskega avtomobilskega proizvajalca Renault, da bo prenovljeno različico električnega twinga izdeloval v tovarni v Novem mestu. "V Novem mestu bo izdelan, ker smo povečali sredstva za inovacije in za podporo naložbam v gospodarstvu," je dejal premier. "Vse številke, ki ste jih prej navajali, so manjše od števila delovnih mest, ki jih bo omogočila že samo ta investicija," je Kosiju odvrnil na njegovo naštevanje napovedanih zaprtih delovnih mest v Sloveniji.
Slovenska avtomobilska industrija je po premierjevih besedah kljub težavam na tujih trgih presenetljivo optimistična, kar gre pripisati tudi državnim naložbam v panogo. Vlada si bo poleg tega še naprej prizadevala za razpršitev tveganj, da avtomobilska industrija ne bo odvisna le od gospodarskih razmer v Nemčiji, je napovedal. "Vem, težko je razumeti, ko nekdo drug hvali vlado. Verjetno ste trpeli, ker vas ni hvalil nihče," je dodal.
Kosi je Golobu med drugim očital manipuliranje s podatki, zato je predlagal, da DZ o premierjevem odgovoru opravi razpravo na naslednji seji.
Izhodišča nove obdavčitve nepremičnin predvidoma januarja
Davek na premoženje je eden od številnih ukrepov, s katerimi bo vlada po Golobovih besedah stanje na stanovanjskem trgu poskušala spremeniti v korist najemnikov in prvih lastnikov stanovanj. Priprava izhodišč je kompleksna, poslanci oz. koalicijski partnerji pa bodo o njih razpravljali januarja, je napovedal. "Načrt je, da se do konca tega leta, se pravi v naslednjih dveh mesecih, pripravi izhodišča, na kakšen način naj bolj obremenimo premoženje in s tem razbremenimo delo," je v odgovoru na vprašanje Soniboja Knežaka (SD) dejal premier.
Izhodišča deležniki pripravljajo v okviru sveta za davke na ministrstvu za finance. V tem svetu so prisotni tako delodajalci kot delojemalci in druga stroka, je poudaril Golob. Po njegovih besedah je ključno izhodišče nevtralnost. "To pomeni, da toliko sredstev, kot jih bo zajetih iz premoženja, za toliko se lahko razbremenijo obdavčitve plač," je pojasnil.
Davek od premoženja je po Golobovih besedah treba zajeti na pravičen način: "Ne obremeniti tistih, ki imajo eno nepremičnino, ki so zanjo varčevali in jo gradili celo življenje. Treba je poskrbeti, da tisti, ki ima dovolj denarja, da razpolaga z več nepremičninami, po možnosti celo praznimi ali pa takimi, ki jih oddaja v kratkoročni najem, prispeva svoj delež k družbeni blaginji na pravičen in socialno smiseln način."
Davek na premoženje po premierjevih besedah ni samemu sebi namenjen. "Namenjen je tudi temu, da bomo z njim spodbudili stanovanjski trg s serijo drugih ukrepov, ki jih pripravljajo druga ministrstva, na eni strani z gradnjo novih stanovanj, z regulacijo najemniškega trga, predvsem pa tudi z regulacijo kratkoročnih najemov," je dodal.
S skupino vseh teh ukrepov in premoženjsko davčno zakonodajo bodo skušali stanje na stanovanjskem trgu spremeniti v korist tako najemnikov kot prvih lastnikov oziroma tistih, ki kupujejo prvo stanovanje. "Vse to mora biti sestavni del paketa in zaradi tega je priprava izhodišč še bolj kompleksna. Se pa veselim razprave, najverjetneje na prvi januarski seji ali pa na januarskem koalicijskem vrhu," je sklenil Golob.
Dodatnih zamud pri gradnji mariborske onkologije ne bo
Poslanka NSi Iva Dimic je Goloba povprašala o odgovornosti za zamude pri nadgradnji mariborske onkologije. Premier je kot najbolj pomembno izpostavil, da so dela na gradbišču v polnem teku, tako da dodatnih zamud zaradi tega, ker bi stroji stali, ne bo. Jih je pa ta investicija naučila, da bodo v prihodnje znali planirati in projektirati na pravilen način ter predvideti vse možne zaplete, je pojasnil.
Pojasnil je, da je direktor urada za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu na ministrstvu za zdravje Tomaž Pliberšek odstopil po tem, ko so dela na gradbišču stekla, da bi bilo "mrtvega teka malo ali nič". Poslanka Dimic je namreč izrazila skrb, da bo ob menjavi Pliberška prišlo do prostega teka, ponovnih dogovarjanj in novih zamud.
Vlada je na četrtkovi seji namesto Pliberška za v. d. direktorja s 26. oktobrom imenovala Ivana Osrečkega. Golob glede na njegove izkušnje verjame, da "bo znal to področje zagrabiti na pravi način" ter da se tudi v prihodnje taki problemi ne bodo ponavljali in se ne bo prezrlo podobnih zapletov.
"Nas je pa ta investicija naučila marsikaj. Naučila nas je to, da je ob prijavah ob začetku del toliko bolj pomembno, da se predvidi vse možne zaplete, ki lahko nastopijo do uspešnega zaključka. V tem primeru žal ta zaplet s stanovalci sosednje stavbe ni bil predviden," je dejal predsednik vlade. Kot je pojasnil, se je to dogajalo že pred mandatom te vlade, Pliberšek pa je kljub temu sprejel odgovornost in odstopil.
Kot je navedel Golob, odkup stanovanj ni bil vključen v projekt in zaradi tega ni bilo pravne podlage, da bi se pravočasno pristopilo k odkupu stanovanj. Po njegovih informacijah pogajanja s stanovalci zdaj potekajo in Golob verjame, da se bodo uspešno zaključila.
Na ministrstvu za zdravje so glede širitve mariborskega onkološkega oddelka ugotovili, da postopki niso potekali optimalno, kar je vplivalo na nastanek zamude pri izvedbi investicije. Poslanka NSi je opozorila, da se je namesto predvidenega dokončanja projekta v juniju letos rok premaknil na september 2026, zamuda pri gradnji pa bo 65-milijonsko naložbo podražila za vsaj 620.000 evrov zaradi stroškov vzdrževanja gradbišča. Do zapleta je prišlo pri odkupu stanovanj na Masarykovi ulici, ki so tik ob gradbišču. "Če bi urad za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu lani sprejel ponudbo stanovalcev, se ne bi zgodil 13-mesečni zamik pri gradnji, skupni stroški gradnje onkologije bi bili nižji, onkološki bolniki, kar je najbolj pomembno, pa bi se mogoče eno leto manj zdravili v začasnih in neprimernih prostorih sredi gradbišča," meni poslanka.