Za otroke z avtizmom je poskrbljeno. Kaj pa za odrasle? #video

Novinarka: Anja Ciglarič/Video: Planet TV

Diagnozo avtizma pri nas vsako leto postavijo približno 200 otrokom, so poročali v oddaji Dan. na Planet TV. Danilo Koren iz Združenja bodi zdrav se je z avtizmom srečal pred 17 leti, ko se mu je rodil sin. 

"Primerov avtizma je več kot primerov raka, aidsa in sladkorne bolezni. Med otroci je avtizem pogostejši, vendar pa v družbi o tem sploh ne govorimo," pripoveduje oče otroka z Aspergerjevim sindromom.

Otroci z avtizmom se v življenju pogosto ne znajdejo

Njegov sin Andrej obožuje legokocke, težave pa mu povzroča komunikacija z drugimi. "Težava ljudi z avtizmom je, da se na primer v življenju ne znajdejo. Velikokrat omenjam žalosten primer, kako je eden od otrok v ZDA umrl, ker ga na izletu niso vzeli iz kombija, ker ga niso prijeli za roko in mu rekli, da se bodo kmalu ustavili," pojasnjuje Koren.

Prepričan je, da je za otroke z avtizmom pri nas razmeroma dobro poskrbljeno. "Do 26. leta so otroci, tako kot naš Andrej, lahko v varstveno-delovnem centru. Ni najbolj primerno, ampak vseeno je bolje kot nič, ne moremo ga dati drugam," razlaga Koren.

Položaj odraslih z motnjami avtističnega spektra je sicer drugačen. "Slovensko zdravstvo odraslih z Aspergerjevim sindromom sploh ne podpira," pripoveduje podpredsednica Društva ASPI Nevenka Kavkler.

Njena hči že skoraj leto dni živi sama. "Na začetku je bilo zelo težko, reakcije so bile zelo hude, nekajkrat smo se morali zelo na hitro odzvati," se težkih začetkov spominja Kavklerjeva.

Njena hči je prek zaposlitvene rehabilitacije dobila tudi službo v računovodstvu. "Če greva na koncert, natanko ve, koliko je bilo inštrumentalistov, koliko je bilo pevcev, koliko je bilo žensk, koliko je bilo moških. Številke so res njene prijateljice," pojasnjuje Kavklerjeva.

Odrasli se želijo osamosvojiti od staršev in se preseliti na svoje

Novinarka: Samanta Gomboc/Video: Planet TV

Bivanja v stanovanjski skupnosti se medtem veseli tudi 32-letnica z Aspergerjevim sindromom, ki živi doma s starši in ki noče biti imenovana. Namestitev v stanovanjsko skupnost zanjo pomeni način, da se vključi v družbo in živi bolj kakovostno življenje, so poročali v oddaji Dan.

Njena mama, ki prav tako ne želi razkriti svoje identitete, priznava, da je bilo hčerki v mladosti težko: "Bila je zaprta vase, tudi agresivna, dogajale so se samopoškodbe."

Za družino je bilo še posebej boleče, ker so zdravniki dekletu več let postavljali napačne diagnoze. Šele ko je dopolnila 25 let, so odkrili, da ima v resnici avtizem. "To je bilo zanjo in za naju pravzaprav olajšanje. Takrat je spoznala, kaj so njene težave," pojasnjuje mama. 

Rada bi študirala japonologijo

Dvaintridesetletnica že sedem let živi doma, vendar pa je zdaj pripravljena na pomemben korak. Želi se preseliti v stanovanjsko skupnost. "Nimam priložnosti nikamor iti, ker sem bolj odvisna od njiju, onadva pa tudi nimata vedno časa, da bi me vozila naokoli. Na vlak ali na avtobus si ne upam sama, poleg tega pa je postaja tri kilometre stran," pripoveduje.

S tem, ko se bo preselila v stanovanjsko skupnost, bo imela lažji dostop do socialnega življenja. "Imela bom veliko lažji dostop do tistih stvari, ki bi me zanimale, lahko se pridružim tudi kakšnim delavnicam."

Poleg tega si želi, da bi lahko študirala japonologijo: "Rada igram videoigrice, se učim japonsko, vsake toliko časa gledam anime, poslušam glasbo, vsake toliko časa kaj narišem in napišem."

S številnimi, ki bodo prav tako del stanovanjske skupnosti, je že navezala stik in komaj čaka, da se bo korak za korakom osamosvajala.