Vse bo jasno najpozneje do Prešernovega dneva

Predsednik DZ Gregor Virant je pred dnevi napovedal, da bo seja parlamenta, na kateri bodo poslanci v drugem krogu volili predsednika vlade, predvidoma v ponedeljek, 30. januarja. Po ustavi in poslovniku DZ imajo predsednik republike, poslanske skupine ali najmanj deset poslancev 14 dni časa, da po zavrnitvi prvega kandidata za predsednika vlade predlagajo novega kandidata za mandatarja. Zoran Janković je v DZ "padel" 11. januarja, skrajni rok za vložitev novih kandidatur se tako izteče prihodnjo sredo, 25. januarja.

Glasovanje v drugem krogu, v katerem se najprej glasuje o kandidatu predsednika republike, če ta ni izvoljen, pa o drugih kandidatih po vrstnem redu vložitve predlogov, je možno najprej 48 ur in najkasneje sedem dni od vložitve kandidatur. Poslanci morajo torej o kandidatu ali kandidatih za mandatarja glasovati najpozneje 1. februarja.

Uspeh mandatarja v drugem krogu – vlada do konca februarja Če bi glasovanje v drugem krogu potekalo 30. januarja, bi bil "časovni razpored" naslednji: V primeru potrditve novega premierja bi moral slednji najpozneje v 15 dneh, torej do 14. februarja, predlagati listo kandidatov za ministre. Kandidati se morajo najpozneje v sedmih dneh, torej do 21. februarja, predstaviti pristojnemu odboru državnega zbora, predsednik odbora pa mora najpozneje v dveh dneh, torej do 23. februarja, poslati poročilo o zaslišanju kandidata predsedniku DZ, ki lahko takoj skliče sejo. Poslanci glasujejo javno, z večino opredeljenih glasov, in sicer o listi kot celoti.

Po tem scenariju bi torej vlado, če bi bil mandatar izvoljen v drugem krogu 30. januarja in če se ne bi zapletalo z zaslišanjem kandidatov za ministre, dobili najpozneje v zadnjem tednu februarja. Če bi upoštevali najkrajše roke pri izvolitvi mandatarja in imenovanju vlade, pa že sredi februarja.

Neuspeh mandatarja – odločitev o tretjem krogu do 1. februarja ali volitve Če pa v drugem krogu 30. januarja ne bi dobili predsednika vlade, bi ostala še zadnja možnost, tretji krog volitev. Ta bi bil izveden, če bi tako odločili poslanci z večino opredeljenih glasov najpozneje 48 ur po neuspešnem glasovanju v drugem krogu, torej do 1. februarja. V nasprotnem primeru mora predsednik republike razpustiti parlament in razpisati predčasne volitve.

Do Prešernovega dneva tretji krog mandatarskih volitev V tretjem krogu tajnega glasovanja sicer ni več zahtevana absolutna večina, torej 46 poslancev, ampak večina opredeljenih glasov. O kandidatih poslanci glasujejo po vrstnem redu števila glasov, dobljenih pri prejšnjih glasovanjih, nato pa o novih, do volitev vloženih kandidaturah, med katerimi ima prednost kandidat predsednika republike.

Tretji krog bi morali izvesti najprej v 48 urah in najpozneje v sedmih dneh od poslanske odločitve o tretjem poskusu volitev predsednika vlade. Mandatarja bi tako dobili najpozneje do dneva kulture, 8. februarja, vlado pa najpozneje na začetku marca.

Predčasne volitve na 22. obletnico prvih demokratičnih volitev? V primeru tretjega neuspeha bi se odpravili na nove volitve, ki morajo biti izvedene najpozneje dva meseca od razpustitve DZ, kar pomeni, da bi nov parlament volili 8. aprila. Zanimivo pri tem datumu je, da so tudi prve demokratične volitve leta 1990 potekale 8. aprila. A predsednik republike bi se verjetno odločil za najkrajši možni rok za izvedbo volitev, torej 40 dni od razpusta parlamenta, kar pomeni, da bi volili 25. marca.

Andrej Bajuk uspel šele v tretjem krogu Predsednika vlade smo sicer enkrat že dobili v tretjem poskusu. Leta 2000, v zadnjem letu mandata tretje vlade Janeza Drnovška, ki so jo sestavljale LDS, SLS in DeSUS, je namreč takratni premier zaradi izstopa SLS iz koalicije vezal glasovanje o novih ministrih na zaupnico vladi. Vlada je padla, novi kandidat za mandatarja pa je bil Andrej Bajuk, ki je postal predsednik vlade 3. maja 2000 šele v tretjem poskusu. Ker je glasovalo vseh 90 poslancev, je bil pravzaprav izvoljen z absolutno večino, saj je prejel 46 glasov.

Bajuk je sicer vladal le nekaj mesecev, saj je po volitvah 15. oktobra 2000 vlado znova prevzel Janez Drnovšek, ki je s svojo LDS slavil zgodovinsko zmago. Stranka je dosegla najboljši izid v zgodovini slovenske parlamentarne demokracije, in sicer 36 odstotkov glasov volivcev.