Vrhovni sodnik Zobec vložil tožbo: Kaj takega ni bilo mogoče niti v Jugoslaviji

Novice Vrhovni sodnik Zobec kaznovan, ker je za Siol.net o Masleši povedal tole

"Gre torej za hud poseg v moji ustavni pravici do svobode izražanja in dobrega imena, zoper katerega ni predvideno posebno sodno varstvo. Hkrati gre za napad na neodvisnost sodstva, ki ga tvorijo sodniki kot nosilci oblasti, s strani organa, ki ni sestavljen v skladu z zakonom. In končno, postopek pred komisijo je bil nepošten. Kršena je bila moja pravica do nepristranskega obravnavanja," opozarja Zobec.

Zobec: Sestava komisije je nezakonita

Sestava komisije za etiko in integriteto je po njegovih besedah nezakonita. V skladu z zakonom o sodnem svetu namreč komisijo sestavlja pet sodnikov, trenutno pa jo sestavljajo trije sodniki in dva upokojenca, ki sta bila nekdaj aktivna sodnika, to sta Franc Testen in Janez Vlaj, ki sta se sicer iz odločanja o Zobčevem primeru izločila.

 A kot meni Zobec, je Testen o njem pisal žaljivo in imel do njega podcenjujoč in zaničevalen odnos, s katerim je "okužil" vse tri člane komisije. Komisija tako ni izpolnjevala zahteve po neodvisnosti in nepristranskosti, je prepričan.

"Komisija tudi nima pooblastila za ukvarjanje s posameznim sodnikom in ga presojati kot moralno bitje, njegovo krivdo ali nekrivdo. Z izdajo izpodbijanega mnenja je storila ravno to. Ugotovila je, da naj bi ravnal z obarvanim naklepom, ki je nasproten bona fide. Vendar komisija ni bila ustanovljena zato, da bi se ukvarjala s posameznikom, temveč da bi presojala njegova ravnanja – in jih ocenjevala s stališča sodniške etike," še pravi Zobec, ki pojasnjuje, da ima odločba po svoji naravi vse lastnosti kaznovalne odločbe: "Manjka ji le formalno izrečena sankcija. Ne nazadnje tudi ta ne izostane: moja diskreditacija v splošni javnosti."

"Komisija je prekoračila svoja pooblastila"

"S tem ni bilo poseženo samo v mojo svobodo izražanja, temveč tudi v svobodo izražanja sodnikov sploh. Če je sprejemanje pravnih stališč o pomembnih temah javnega življenja vezano na dobre ali slabe namene govorca, do katerih KEI seveda nima dostopa, potem v javni pravni debati za sodnike ni več prostora. Udeleženec take debate nikoli ne ve, kdaj bo KEI njegovim pravnim stališčem in zaključkom, sklicujoč se na 'kontekst', pripisala slabe namene. Izpodbijano načelno mnenje je uničujoče za svobodno in odprto izmenjavo pravnih stališč – ter s tem za razvoj prava, pravne misli in pravne znanosti," je izpostavil.

"Komisija torej ni pooblaščena soditi sodnikom za slabe misli, za slabe namene kot take. Zato se sprašujem, bi bilo vse v redu, če bi isti pravni zaključek izrekel nekdo drug. Če je tako, potem je razsodba komisija kot načelno mnenje povsem brezpredmetna. Brezpredmetna, ker nima načelnega učinka. Učinkuje namreč samo name – in to sramotilno in omalovažujoče," še poudarja Zobec in dodaja:

"Komisija je tako prekoračila svoja pooblastila, ker je, prvič, preiskovala moj subjektivni odnos do izrečenega pravnega sklepanja, drugič, ker to telo, ki ni preiskovalni organ, niti nima pooblastil, da bi preiskovalo sporna dejstva, še posebej ne dejstva notranjega sveta ter potem na takih ugotovitvah gradilo svojo moralno sodbo in, tretjič, ker je ugotovitev, da sem sporno pravno stališče izrekel s slabimi nameni, za nameček še zmotna."