Siolov vremenoslovec David Florjančič: "Ljudje od nas včasih pričakujejo nemogoče"

Vremenski komunikator

"Moja največja strast, kar zadeva vreme, je komuniciranje o vremenu," pravi David Florjančič, ki se je s preučevanjem meteorologije začel ukvarjati ljubiteljsko, s snemanjem vremenskih in drugih naravnih dogodkov, nato pa je ta hobi prerasel v poslanstvo pravočasnega, kolikor je mogoče točnega in ažurnega obveščanja sodržavljanov o vremenskih pojavih. 

Kakšna je njegova interpretacija komuniciranja vremena? "Kdaj in o čem javnost obvestiti, kdaj pa to niti ni potrebno. In kako biti pri tem čim bolj odgovoren. Kako ljudem, tako javnosti kot sorodnikom, sosedom in drugim predstaviti potencialno nevarnost, a pri tem ne ustvarjati panike," je pojasnil.

David Florjančič se pri svojem delu, ki vključuje tudi veliko terena, redno srečuje z zelo neugodnimi vremenskimi pogoji. Foto: David Florjančič

Ali lahko kar vsak napoveduje in komunicira vreme?

Florjančič poudarja, da mu pri interpretaciji podatkov zelo pomaga izobrazba fizika. "Koncept verjetnosti in dejstvo, da vreme pravzaprav diktirajo fizikalni pojavi, ki mi jih je študij pomagal spoznati in razumeti, so pri mojem delu zelo pomembni. Brez teh znanj bi bilo to, kar počnem, skoraj nemogoče. Zato si tudi upam govoriti o vremenu, podatke zapakirati v novico in biti pod njo tudi podpisan z imenom in priimkom." 

Meni sicer, da se lahko vsak posameznik, ki ima voljo in zanimanje, o vremenu ogromno nauči sam z opazovanjem meteoroloških modelov, ki jih je več kot nekoč, mnogi so tudi javno dostopni. Izpostavil je spletne strani Meteologix, WXCharts, Wetterzentrale in dva portala Agencije RS za okolje (vir, vir).

David Florjančič se pri svojem delu pogosto srečuje z gasilci in drugimi pripadniki dežurnih služb. Na fotografiji je v pogovoru z ljutomerskimi gasilci po nočni intervenciji. Foto: David Florjančič

"Ljudje od nas včasih pričakujejo, da bomo natančno vedeli, kakšno bo vreme. To je nemogoče."

Florjančič opozarja, da je napovedovanje vremena večplastna dejavnost in da nobena napoved vremena ni stoodstotno zanesljiva.

"Ljudje od nas včasih pričakujejo, da bomo natančno - praktično za vsako vas - vedeli, kdaj bo tam kakšno vreme. To je nemogoče. Moja največja odgovornost je, kako ob potencialni nevarnosti to na primeren način sporočiti ljudem," pojasnjuje.

Izpostavlja tudi, da je bistvenega pomena pri komuniciranju vremena ozaveščanje javnosti glede možnih posledic vremenskega dogajanja in kako se je mogoče pripraviti, torej kakšne so možne preventive.

"Scenarijev je vedno več, ne samo eden. Če obstaja možnost, da bodo razmere na terenu resne, hkrati pa meteorološki modeli nakazujejo enakovredno možnost, da ne bo tako hudo, ni primerno izpostavljati najhujšega scenarija. Bistveno je javnost opozoriti na potencialne nevarnosti. To ne pomeni, da se bo kaj zagotovo res zgodilo. Vremenska opozorila niso opozorila pred neposredno nevarnostjo. To so vedno opozorila pred možnimi nevarnostmi," poudarja Florjančič. 

"Dejstvo je, da živimo v času podnebnih sprememb."
David Florjančič Foto: David Florjančič
"Ko imaš enkrat dostop do informacij, je velik izziv, kako jih pravilno interpretirati in sporočiti. En scenarij napoveduje poplave, drugi ne predvideva večjih posebnosti. Pogosto enostavno ne moreš vedeti, kaj bo, ker nihče v resnici ne ve, kaj bo. Pri komuniciranju zato ne smeš delati panike, a hkrati poveš, kakšne so glede na trenutne scenarije možne posledice.

Včasih dam namige za preventivno ravnanje: očistite jaške, spremljajte radarsko sliko. A kljub vsemu pa je dejstvo, da živimo v času podnebnih sprememb, ko narava lahko preseneti, in previdnost res ni odveč."

"Nevihta je samo nevihta. Če pride v Ljubljano, pa postane neurje."

"Napovedovanje vremena je zanimivo, a z vremenom se nikoli ne bi ukvarjal samo zaradi tega. Na prvem vrstu je komuniciranje, nato pa teren – biti na lokaciji, kjer se je nekaj zgodilo," je izpostavil svojo veliko strast do terenskega dela.

Tega Florjančič opravi res ogromno. Samo minuli četrtek je na primer prevozil okrog 500 kilometrov – delovni dan je začel na Primorskem, natančneje v Kopru, kjer je poplavna voda zalila več hiš, pozno zvečer pa ga je sklenil na Vršiču, kjer je padel prvi sneg letošnje jeseni:

Zakaj toliko terenskega dela? Po Florjančičevem mnenju terensko delo ni zgolj obveščanje javnosti o vremenskih dogodkih in njihovih posledicah, temveč igra še druge ključne vloge. 

"Medijsko poročanje s terena ima zelo močan vpliv na to, kako resno ljudje ter lokalna in državna politika vzamejo stiske ljudi ob naravnih nesrečah. Poročanje s terena v primeru hujših vremenskih ujm poveže ljudi, da tisti, ki so v ujmah utrpeli škodo, hitreje dobijo pomoč, najsi bo ta medsosedska v obliki več pridnih parov rok ali pa materialna, finančna," poudarja Florjančič.

Prizori s terena: "Ko grem na teren snemat vremenske nevšečnosti, sem večkrat eden prvih na mestu tako rekoč neizogibnih prometnih nesreč in pogosto sodelujem pri zavarovanju mesta nesreče in klicih na pomoč ter pomagam morebitnim ponesrečencem," je enega od pomenov terenskega dela pojasnil Florjančič. Foto: David Florjančič

Dodal je, da se skupaj s poročanjem s terena izpostavlja tudi delo gasilcev, s čimer se posredno povzroči večje poudarjanje njihovega pomena v lokalnem okolju, lažje pa dobijo tudi donacije za nadaljnje delo. 

Opozoril pa je, da se mu ne zdi prav, da se v Sloveniji o vremenskih dogodkih nesorazmerno poroča iz urbanih središč, še posebej iz Ljubljane, kjer imajo novinarji do posledic dogodka pogosto deset minut vožnje.

"Če se pa kaj zgodi na podeželju, na primer v Prekmurju, ta dogodek vsaj v sredstvih javnega obveščanja nima takšne teže. Nevihta je samo nevihta, če pride v Ljubljano, postane pa neurje."

Prizori s terena: vetrolom v Križevcih, gasilci odstranjujejo kose pločevinaste strehe, ki jo je veter raztrosil po okolici:

Prizori s terena: med nevihto vasi Pleterje v občini Kidričevo je v hlev udarila strela, zanetila požar in ubila osem telet:

"Terensko delo vremenoslovca je občasno prava znanost"

Kako sploh poteka terensko delo komunikatorja vremena? David opiše praktičen primer, četrtkovo poročanje iz Kopra, kjer je voda poplavila ceste in ogrozila številne hiše.

"Izračuni meteoroloških modelov so kazali precej velike količine padavin. Zjutraj, ko so se na obali začele pojavljati poplave, sem se odpravil tja. Kaj se dogaja, sem med potjo večkrat preveril prek Sistema za poročanje o intervencijah in nesrečah (SPIN) in družbenih omrežij ter radarske karte padavin. Videl sem, da se nekaj dogaja v Kopru, a obstajala je verjetnost, da se bo dogajanje preselilo še kam drugam. To se takrat ni zgodilo. Nisem iskal, kje v Kopru je hudo, ampak kje je najhuje. Preden sem prišel v Koper, mi je kolega, ki tam stanuje, sporočil, da je po njegovih informacijah katastrofalno stanje v Šalari in Bošamarinu pri Kopru. To se je ujemalo s podatki iz mojih virov, zato sem šel tja. Izkazalo se je, da je bilo tam res najhuje v celotni občini Koper," je pojasnil svoje metode dela. 

Prizori, ki jih je David Florjančič posnel v Kopru:

"Mnoge občine še vedno ne znajo ustrezno sporočati dogajanja med vremenskimi ujmami in po njih, zato lahko informacije v javnost prihajajo nesorazmerno. Zaradi tega je nujno iti na teren, dejansko stanje videti na lastne oči, se pogovarjati z ljudmi," poudarja Florjančič. 

Dodal je, da je presoja, kje je vremenska situacija najhujša in kako priti do pravih oseb, ki bi pomagale pri nadaljnji komunikaciji, občasno prava znanost. "Sčasoma se naučiš veliko majhnih skrivnosti, kje najti lokacije, tako imenovana krizna žarišča. Veliko pomaga tudi poznavanje terena in pa seveda izkušnje."

Prizor s terena, stanje po toči: "Čeprav mi je hudo za ljudi, ko jim narava povzroči škodo, zelo cenim, da svojo situacijo delijo z mano in tudi s portalom Siol.net. Mislim, da je prav, da se ve, kaj se je nekje zgodilo, četudi to ni v Ljubljani. Tudi na tak način spodbudimo ljudi, da si med sabo pomagajo," komentira David. Foto: David Florjančič

Kakšno opremo potrebuje vremenoslovec na terenu?

David našteva: "Povezovalni trakovi ('gurtne'), motorna žaga, osnovno orodje, gasilni aparati, belo-rdeči trakovi za zapiranje cest, več varnostnih trikotnikov, oprema za zamenjavo in polnjenje avtomobilskih pnevmatik, lopata, pozimi sol in pesek, rezerva bencina, veliko vode, polnilec za telefon, veliko svetilk in rezervne baterije. Vsak kos opreme je v avtu z razlogom, ker je v preteklosti že prišel prav oziroma še bo."

Arso: Uradna opozorila glede vremena lahko izdajamo samo mi

Na Agencijo Republike Slovenije za okolje (Arso) smo naslovili vprašanje, kako komentirajo vzpon tako imenovanih ljubiteljskih vremenoslovcev, od katerih informacije o aktualnem vremenu predvsem pred družbenih omrežij pridobiva že na desettisoče Slovenk in Slovencev ter med katere je ob začetku sodelovanja s Siol.net spadal tudi David Florjančič. Sam  je sicer eden od članov ekipe meteoroloških entuziastov Meteoinfo Slovenija. 

Z Arsa so za Siol.net sporočili, da sprejemajo dejstvo, da državljani in državljanke dodatne informacije, ki javnosti omogočajo lažje odločanje o svojih vremensko odvisnih dejavnostih, prejemajo tudi od alternativnih virov in ne zgolj od pristojne državne institucije.

Opozorili so sicer, da je področju izdajanja uradnih vremenskih opozoril stvar zakonsko omejena in je gotovo smotrno, da jih državljani spremljajo na uradnih straneh državnih služb in ustanov.

Foto: STA

Dodali so, da so se že srečali s številnimi ljubitelji meteoroloških opazovanj ter jim predstavili procese dela in orodja, ki jih pri tem uporabljajo, a tudi pojasnili, da so jih v primerih, kadar so njihove objave posegle na področje izdajanja opozoril, opomnili na namene in smisel zakonske ureditve opozarjanja javnosti.

Pri Arso so izrazili tudi prepričanje, da nekateri ljubiteljski vremenoslovci v javnost radi posredujejo zgodbo ali vremensko napoved, ki je podkrepljena s samo enim od možnih razvojev vremena, kar je nato medijsko odmevno kot izredna zgodba.

Podobno, kot pri opisu svojega dela izpostavlja David Florjančič, so nato poudarili, da je v primeru komuniciranja vremena manj privlačno previdnostno ravnanje, obveščanje in skrbno ravnanje z informacijami, ki ga, tudi v izogib povzročanju prekomerne zaskrbljenosti, mora čimbolj zasledovati državna služba, torej Agencija Rs za okolje. 

Siol.net s prispevki v tematskem sklopu Aktivno državljanstvo predstavlja poglobljene vsebine, tematike in procese, da lahko državljani sprejemajo informirane odločitve o svojem življenju in delovanju družbe, katere del so. Tako se krepi poznavanje demokratičnih procesov in demokracije nasploh. Brez kakovostnih, verodostojnih in preverjenih informacij, ki jih zagotavljajo mediji, kot je Siol.net, državljani težko soustvarjamo demokratično družbo.