Četrtek, 27. 2. 2025, 15.05
6 ur, 31 minut
Vlada z uredbo povišala sredstva za univerzitetna klinična centra
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,35
Ministrica je dejala, da so želeli uredbo sprejeti čim prej. Je namreč osnova, na podlagi katere izvajalci zdravstvenega varstva vedo, kateri programi bodo financirani. Ob tem že načrtujejo številne nadaljnje ukrepe, tudi na področju prvih pregledov. Ministrica pričakuje, da bodo sprejeli številne spremembe uredbe, prve že v kratkem.
Vlada je danes sprejela uredbo o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja za leto 2025. Med drugim so dodatna sredstva namenili tudi za UKC Ljubljana in UKC Maribor. Centroma so v uredbi dodatno skupaj namenili 31,6 milijona evrov, in sicer zaradi zahtevnosti obravnav in zagotavljanja neprekinjenega zdravstvenega varstva.
V klinična centra so v primeru zahtevnih stanj premeščeni bolniki iz vse Slovenije. Sta končna izvajalca neprekinjenega zdravstvenega varstva, ki morata sprejemati bolnike v vseh zdravstvenih dejavnostih, je na novinarski konferenci po seji vlade pojasnila ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel.
Dodala je, da morata klinična centra zagotavljati ekipe zaposlenih tudi v dejavnostih, kjer je bolnikov malo. To ju stane več denarja kot bolnišnice, kjer tega ne zagotavljajo. Ukrep so sprejeli na predlog obeh kliničnih centrov, uskladili pa so ga tudi z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), je pojasnila ministrica.
Več sprememb zaradi uredbe
Prevolnik Rupel je povedala, da uredba določa širitve programov na določenih področjih, opredeljuje način financiranja teh programov ter vključuje obveznosti izvajalcev zdravstvene dejavnosti in ZZZS v zvezi z izvajanjem storitev, ki so plačane iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Skupni obseg dodatnih sredstev v uredbi za leto 2025 je 91,4 milijona evrov.
Z uredbo so spremenili tudi način financiranja patronažnega zdravstvenega varstva. Izvajalcem bodo omogočili plačilo preseženega programa do 120 odstotkov pogodbene vrednosti, pod pogojem, da bodo izvedli pet odstotkov preventivnih obravnav.
Med programe, ki se plačujejo po realizaciji, so umestili tudi programe presejanja novorojencev za spinalno mišično atrofijo, težke prirojene okvare imunosti, cistično fibrozo in kongenitalno adrenalno hiperplazijo.
Na področju paliativne oskrbe otrok in odraslih so z uredbo natančneje določili vsebino obravnave in prilagodili sestavo zaposlenih v timu. Dodatna sredstva so zagotovili tudi za cepiva, preglede registriranih športnikov in zdraviliščem za kritje stroškov zahtevnejših zdraviliških zdravljenj, je povedala ministrica.
Nekoliko so spremenili napotitve v program farmacevtskega svetovanja. Poleg oseb, ki jemljejo več zdravil ali imajo težave zaradi zdravil, bodo lahko v program farmacevtskega svetovanja zdaj napotene tudi osebe, ki imajo bolezen, ki se slabo odziva na zdravljenje, oziroma bodo začele jemati zdravila, ki lahko povzročijo nevarne reakcije z drugimi zdravili.
Z uredbo so za pilotni projekt vključitve žensk v državni presejalni program za raka dojk Dora v starostni skupini med 45 in 49 let namenili 200 tisoč evrov. Po besedah Prevolnik Rupnik so dodatna sredstva namenili tudi za delovanje slovenskega registra bolezni srca in ožilja (EuroHEART), boljše vrednotenje programov, širitve programov in materiala na primarni in sekundarni ravni zdravstva ter spremembo cen priprave in aplikacije zdravil.
