Vlada: V pokojninsko dobo štejejo tudi neplačani, a obračunani prispevki

Poslanka Lipe je namreč na vlado naslovila vprašanje, kdaj bo vlada v sodelovanju s pristojnimi resorji pristopila k uvedbi ustrezne evidence o vplačanih nadomestilih oz. prispevkih za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter s tem zaščitila posameznike pred zlorabo ob neplačevanju prispevkov s strani delodajalcev.

Vlada poudarja, da je bila leta 2000 uzakonjena določba, da se v zavarovalno dobo štejejo obdobja zavarovanja, za katera so bili plačani prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Pri tem je dodano, da v pokojninsko dobo štejejo tudi obdobja, v katerih je delodajalec obračunal prispevke za obvezno zavarovanje od zavarovančeve plače, vendar jih ni vplačal v pokojninsko in invalidsko zavarovanje. To pomeni, da se v pokojninsko dobo ne štejejo le tista obdobja zavarovanja, za katere delodajalec ni obračunal prispevkov zavarovanca.

Če delodajalec ne plačuje prispevkov, ga lahko delavec prijavi Ob tem vlada znova opozarja, da so delodajalci dolžni Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) enkrat letno posredovati potrdilo o obračunanih in vplačanih prispevkih, kopijo potrdila pa mora poslati tudi zavarovancem. Delodajalec, ki tega ne stori, se z denarno kaznijo kaznuje za prekršek. Če pa delavec ugotovi, da delodajalec zanj ne plačuje prispevkov, se lahko obrne na Inšpektorat za delo, še opozarjajo na vladi.

Vlada zvišanja sejnin članom sveta SPIZ ni predlagala Žgajner Tavševa je na vlado naslovila tudi vprašanje, v katerem sprašuje po merilih, po katerih vlada imenuje svoje predstavnike v nadzorni svet ZPIZ. Poslanka ob tem opozarja, da svet sestavlja 27 članov, od katerih je deset predstavnikov vlade in le pet predstavnikov upokojencev.

Vlada odgovarja, da je v svet ZPIZ imenovala svoje predstavnike upoštevajoč dejavnost, ki jo zavod opravlja, in vanj izmed desetih članov imenovala kar sedem upokojencev. Na imenovanje oz. izvolitev preostalih članov pa vlada nima vpliva, statut ZPIZ pa določa, da vlada in druge interesne skupine, ki imenujejo člane v svet zavoda, svoje predstavnike imenujejo na način, kot ga same določijo. Glede povišanja sejnin vlada poudarja, da zvišanja ni predlagala, njeni predstavniki (razen enega izmed upokojencev) pa predloga o zvišanju sejnin niso podprli.

O državni štipendiji na prvi stopnji bodo odločali centri za socialno delo Žgajner Tavševa je vlado spraševala tudi o zakonu o štipendiranju in pristojno ministrico Marjeto Cotman vprašala, kako bo zagotovila ustrezno izpeljavo zakona.

Zakon o štipendiranju, ki je bil sprejet lani, je prvi sistemski zakon na tem področju, odgovarja vlada. Ob nekaterih drugih novostih je tudi določil, da bodo o državni štipendiji na prvi stopnji odločali centri za socialno delo. Zakon se začne uporabljati s šolskim letom 2008/2009, zato je ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve že pripravilo tako kadrovski kot finančni načrt tega prenosa. Vloge za štipendije bodo reševali na vseh 62 centrih za socialno delo, na katere bo z zavoda za zaposlovanje prerazporejenih deset uslužbencev, drugim centrom pa bo ministrstvo zagotovilo finančna sredstva.