Petek, 18. 9. 2020, 15.45
4 leta, 2 meseca
Vizjak: Uresničevanje podnebne strategije mora biti skupen projekt
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,17
2
Za uresničevanje podnebne strategije bo potrebna vrsta med seboj usklajenih sektorskih akcijskih načrtov. Vsak posameznik bo moral prilagoditi svoje vedenje, spremembe bodo potrebne tudi v okviru podjetij, politike in drugih družbenih podsistemov. "To mora biti naš skupen projekt," je ob predstavitvi v Ljubljani poudaril minister Andrej Vizjak.
Minister za okolje in prostor Andrej Vizjak je na današnji javni predstavitvi osnutka dolgoročne podnebne strategije Slovenije do leta 2050 poudaril, da je zelo pomembno, da si Slovenija za cilj zastavlja neto ničelne izpuste oziroma podnebno nevtralnost do sredine stoletja. "To ni breme, ampak priložnost in odgovornost. Odgovornost do naših zanamcev, priložnost pa za vse deležnike, ki jih je pri tem ničkoliko," je dejal, piše STA.
Promet, energetika in industrija skupaj ustvarijo 80 odstotkov izpustov
Posamične sektorje, med katerimi so promet, energetika, industrija, kmetijstvo, stavbe, raba goriv v gospodinjstvu in storitvenih dejavnostih, raba zemljišč in gozdarstvo, čakajo številni izzivi. "Gre za izredno medresorski, interdisciplinaren pristop, ki na eni strani pomeni priložnost, na drugi strani pa ne sme zamajati konkurenčnosti slovenskega gospodarstva oziroma ne sme ogroziti standarda kakovosti življenja ljudi, ampak ga mora nadgraditi," je poudaril Vizjak.
Priprava konkretnih ukrepov v obliki akcijskih načrtov, zakonov, podzakonskih aktov, programov, usmeritev, uredb in drugega bo za resorje zahtevna naloga. Vse pa s ciljem zmanjšati izpuste toplogrednih plinov za med 80 in 90 odstotkov v primerjavi z letom 2005, izboljšanja ponorov in pospeševanja politik prilagajanja na podnebne spremembe, je spomnil okoljski minister.
Po posamičnih sektorjih je Vizjak poudaril, da promet, energetika in industrija skupaj ustvarijo 80 odstotkov izpustov. V sektorju prometa je cilj zmanjšati izpuste za 90 do 99 odstotkov. Med drugim bo treba zagotoviti učinkovit javni potniški promet, vzpostaviti moderno železniško infrastrukturo, na tire preusmeriti tovorni promet, povečati zasedenost vozil in zmanjševati potrebe po vsakodnevni mobilnosti. Prevozna sredstva pa bo večinoma poganjala elektrika, ker ustvarja dodatni pritisk na energetski sektor, poroča STA.
Pozval k odgovorni energetski politiki
Danes Nuklearna elektrarna Krško in Termoelektrarna Šoštanj (Teš) prispevata okoli dve tretjini električne energije v vso bilanco slovenske energetike. "S prihodnjo energetsko politiko moramo ravnati zelo odgovorno," je tako poudaril Vizjak. Električna oskrba mora biti varna, zanesljiva, ne sme preveč stati potrošnikov in ne sme ogrožati konkurenčnosti gospodarstva. Za to pa je potreben čas, je menil okoljski minister.
Posvaril je pred zanašanjem na tehnologije, ki so danes še v razvoju. "Ne rečem, da ni treba teh tehnologij opredeliti kot možnosti, s katerimi se bomo ukvarjali v prihodnje. Zanašati se samo nanje pa je neodgovorno do prihodnjih rodov. Zato menim, da moramo takoj začeti umeščanje drugega bloka Nuklearne elektrarne Krško v prostor," je podčrtal Vizjak.
O časovnici zapiranja Teš je Vizjak pojasnil, da bo končna odločitev stvar sektorja. "Mi pravimo, da bo Teš najpozneje do leta 2050, pustimo pa to sektorju oziroma zakonu, ki bo urejal opuščanje premoga v Sloveniji. O tem bo tekla še posebna razprava," je dejal. Je pa poudaril, da moramo sprejemati zaveze, "ki so tudi izvedljive, ne da je to le leporečenje".
Zahtevno bo tudi financiranje implementacije, je priznal Vizjak. Slovenija računa na nacionalna sredstva iz različnih sektorjev, evropska sredstva ter sredstva gospodarskih družb in posameznikov. "To bo izjemno, izjemno finančno zahtevna naloga," je poudaril. Matjaž Česen z Instituta Jožef Stefan je med drugim poudaril, da so potrebne naložbe ocenjene na med 66 in 72 milijard evrov. "Večina naložb odpade na prometno infrastrukturo in infrastrukturo za distribucijo električne energije," je pojasnil, piše STA.
Pomembna vloga občin
Vodja oddelka za podnebne spremembe na okoljskem ministrstvu Martin Batič pa je navedel tudi potrebo po intenziviranju prilagajanja na podnebne spremembe, saj ta proces v Sloveniji trenutno poteka "manj aktivno". Prilagajanje bo na eni strani znižalo stroške, ki bi lahko nastali zaradi podnebnih sprememb.
Na drugi strani pa "le proti podnebnim spremembam odporna družba lahko izkorišča izzive in priložnosti, ki jih vidimo v tej strategiji", je podčrtal Batič. Bodo pa pri tem potrebni različni načrti prilagajanja, predvsem na lokalni ravni. "Občine bodo igrale zelo pomembno vlogo," je še dodal. Ministrstvo za okolje in prostor je osnutek dolgoročne podnebne strategije v javno obravnavo poslalo prejšnji teden. Pripombe in predloge lahko javnost posreduje do vključno 30. septembra.
Vizija strategije je, da bo Slovenija leta 2050 podnebno nevtralna in proti podnebnim spremembam odporna družba na temeljih trajnostnega razvoja. Konkretno naj bi si Slovenija s strategijo do sredine stoletja zastavila zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov za 80 do 90 odstotkov v primerjavi z letom 2005, hkrati pa izboljšanje ponorov, še navaja STA.
Mladi za podnebno pravičnost so na Gospodarskem razstavišču prekinili predstavitev osnutka dolgoročne podnebne strategije Slovenije do leta 2050, saj je ta po njihovem mnenju poguben. "Vodi nas v podnebni zlom, pospešuje betoniranje narave in povečuje revščino," so prepričani. Okoljski minister Andrej Vizjak je bil do početja mladih kritičen.
Mladi za podnebno pravičnost so, kot so zapisali v sporočilu za javnost, zaradi ignoriranja njihovih pripomb pri preteklih dokumentih in škodljivosti trenutnega predloga prekinili govor ministra za okolje in prostor Vizjaka. "Osnutek je nesprejemljiv iz podnebnega, socialnega in naravovarstvenega vidika ter nam ne omogoča pravočasnega in pravičnega prehoda v ogljično nevtralno družbo," so zapisali v gibanju.
Do njihovega početja je bil Vizjak kritičen. "Da nekam prideš, kričiš in greš, ni ustrezen način oblikovanja politik," je prepričan. "Upam, da nam bo uspelo ohraniti dialog," je dejal in še pozval: "Pogovarjajmo se na kulturen način." Dolgoročna podnebna strategija do leta 2050 je sicer krovni državni dokument na področju spopadanja s podnebno krizo in njenimi posledicami, k oblikovanju katerega so države članice EU zavezane s podpisom pariškega sporazuma. Med ključnimi težavami predlagane strategije Mladi za podnebno pravičnost izpostavljajo, da osnutek predvideva zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov za 36 odstotkov do leta 2030 v primerjavi z letom 2005, medtem ko znanost zahteva znižanje izpustov za okoli 60 odstotkov.
"To predlagata tudi Evropska komisija in Evropski parlament. S takšno redukcijo bi ohranili možnost, da ostanemo znotraj varne meje dviga povprečne globalne temperature za 1,5 stopinje Celzija. Osnutek te usmeritve krši, kar ga postavlja v neskladje tako s pariškim sporazumom kot z evropskimi usmeritvami," so poudarili. Med drugim dodajajo tudi, da osnutek prepoznava pomembnost ohranjanja narave, "a ukrepi dejansko vodijo v smer pospešenega njenega uničenja ter zasledujejo pravno prevlado 'javnega' interesa energetskega lobija nad javnim interesom ljudi in narave". Mladi za podnebno pravičnost ne vidijo druge možnosti, kot da minister za okolje trenutni predlog opusti in naroči celovito prenovo dokumenta. (STA)
2