Petek, 18. 5. 2018, 9.42
6 let, 7 mesecev
Višje sodišče potrdilo prekinitev sojenja za odvzem premoženja Janši
Višje sodišče je potrdilo odločitev Okrožnega sodišča v Ljubljani, ki je decembra lani prekinilo sojenje predsedniku SDS Janezu Janši za odvzem premoženja in zakon poslalo v ustavno presojo. Sklep je tako postal pravnomočen.
Okrožno sodišče je po poročanju tednika Demokracija presodilo, da je zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora v več točkah protiustaven.
Prav tako je tožilstvo po mnenju sodišča za več kot dve leti zamudilo rok za vložitev tožbe za odvzem premoženja predsedniku SDS. Sodišče je tudi menilo, da je po razveljavitvi sodb v zadevi Patria odpadel osnovni razlog in obvezen zakonski predpogoj za začetek finančne preiskave.
Višje sodišče: Zakon nesorazmerno posega v svobodo posameznika
Specializirano državno tožilstvo se je na odločitev okrožnega sodišča pritožilo, vendar je okrožnemu sodišču zdaj pritrdilo tudi višje sodišče. "Ker zakon dopušča, da tožilci arbitrarno odločajo, zoper katere državljane bodo vodili postopke, s tem nesorazmerno posega v svobodo posameznika. Ob vložitvi sodbe obstoj kakršnegakoli razloga za sum sploh ni več potreben, tako kot v konkretnem primeru, ko so bile vse odločbe kazenskega sodišča ob vložitvi tožbe na ustavnem sodišču razveljavljene," so poudarili na višjem sodišču.
Poleg tega je višje sodišče še navedlo, da poziv višjemu sodišču, naj zavzame stališče do ustavno spornih členov, nima zakonske podlage. Višje sodišče je ob tem še presodilo, da pritožbeni razlogi niso utemeljeni. Ker sodišče v pritožbenem postopku ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep o prekinitvi postopka potrdilo.
Tožilstvo: Janša pridobil za skoraj 400 tisoč evrov nezakonitega premoženja
Specializirano državno tožilstvo je na Okrožno sodišče v Ljubljani pred letom dni vložilo tožbo zoper predsednika SDS Janeza Janšo, s katero je zahtevalo odvzem premoženja nezakonitega izvora, med drugim več nepremičnin v Bovcu, polovico stanovanja na Mesarski ulici v Ljubljani, hišo in gospodarski objekt v Ložnici pri Velenju, osebni avtomobil in drugo premoženje v vrednosti 53.415 evrov. Vrednost premoženja, ki naj bi ga Janša po mnenju tožilstva pridobil nezakonito, je 395.388 evrov.
Janša je v odzivu na vložitev tožbe navedel, da se je skrajni rok za vložitev tožbe iztekel 14. aprila 2015. A na specializiranem državnem tožilstvu so takrat zatrdili, da zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora ne določa roka za vložitev tožbe.
Vložitev tožbe je bila posledica finančne preiskave, v kateri je tožilstvo preverjalo premoženje Janeza Janše in z njim povezanih ljudi, in sicer njegove žene Urške Bačovnik Janša, brata Rajka Janše in sestrične Janševe žene Nataše Pajenk, ki je kot bančnica skrbela za bančne posle družine Janša. Tožbo je tožilstvo vložilo le zoper Janšo.
Preiskava proti Janši tudi na podlagi ugotovitev KPK
Finančna preiskava Janše in povezanih oseb se je začela septembra 2013 na podlagi pisne pobude, podatkov avstrijskega urada za preprečevanje pranja denarja in ugotovitev Komisije za preprečevanje korupcije (KPK), ki je Janši očitala za 210 tisoč evrov nepojasnjenega premoženja.
Vrhovno sodišče je poročilo KPK naknadno odpravilo, ker Janša na osnutek poročila in ugotovitev ni mogel dati pripomb, s tem mu je bila kršena ena od ustavnih pravic. Senat KPK v drugi zasedbi je postopek nato ponovil in prišel do enakih ugotovitev.
29