Petek, 1. 8. 2025, 11.14
3 tedne
Vetov preveč, podpore referendumu o evtanaziji pa ni
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,81
Kot kaže raziskava Valicona, velika večina vprašanih nasprotuje zbiranju podpisov za zakonodajni referendum, s katerim bi razveljavili zakon o prostovoljnem končanju življenja. Kar 54,2 odstotka anketirancev se z referendumsko pobudo ne strinja.
V sredini julija je Državni svet izglasoval odložilni veto na štiri zakone, ki jih je pred tem sprejel Državni zbor, med njimi tudi zakon o prostovoljnem končanju življenja, ki je bil leto prej podprt na posvetovalnem referendumu. Čeprav je poslanska večina veto nato preglasovala in zakon znova potrdila, po podatkih raziskave Valicona večina vprašanih meni, da Državni svet veto uporablja pogosteje, kot bi bilo pričakovano – takšno stališče delijo tudi podporniki opozicijskih strank. Ob tem civilna iniciativa ob podpori dela opozicije že zbira podpise za razpis zakonodajnega referenduma, s katerim bi zakon razveljavili – a raziskava kaže, da takšna pobuda med prebivalci uživa precej omejeno podporo.
Po podatkih raziskave Valicona skoraj polovica vprašanih (45,4 odstotka) meni, da državni svet v zadnjem času svojo pravico do veta uporablja prepogosto. Četrtina (24,6 odstotka) meni, da ni tako, tretjina (30 odstotkov) pa je neodločena. Rezultati nakazujejo, da ljudje zaznavajo razliko med redno in pogostejšo uporabo določenih institucionalnih pristojnosti. Čeprav ima državni svet po ustavi pravico do veta, se očitno oblikuje tudi družbeni občutek meje.
Pogosta uporaba veta zmoti tudi opozicijske volivce
Več kot tretjina volivcev SDS (37,7 odstotka) meni, da državni svet vete uporablja prepogosto. To pomeni, da tudi med podporniki opozicije očitno ni popolnega soglasja o vlogi veta v zakonodajnem procesu. Med volivci koalicijskih strank tudi prevladuje kritičen pogled na uporabo veta: 57 odstotkov podpornikov Gibanja Svoboda, 69 odstotka volivcev Levice, in 43,9 odstotka volivcev SD meni, da državni svet veto uporablja prepogosto. Kritični so tudi volivci nekaterih manjših strank, kot so Pirati (56 odstotkov) in Vesna (39,1 odstotka). Med neopredeljenimi volivci je slika bolj zabrisana – polovica (52 odstotkov) jih ostaja neodločenih, a tretjina vseeno meni, da državni svet prevečkrat posega po vetu.
Referendum in DZ podprla zakon, zdaj civilna iniciativa zbira podpise proti njemu
Junija 2024 je na posvetovalnem referendumu večina volivcev podprla zakon o evtanaziji, kar je bila predpogoj za njegovo sprejetje v državnem zboru julija 2025. Kljub temu je državni svet julija 2025 vložil odložilni veto, ki so ga poslanci 24. julija ponovno potrdili s 50 glasovi za in deset proti. Civilna iniciativa pa ob podpori nekaterih opozicijskih strank že zbira podpise za razpis zakonodajnega referenduma, s katerim bi zakon o evtanaziji razveljavili.
Javni odziv: več kot polovica proti novi referendumski pobudi
Kot kaže raziskava Valicona, velika večina vprašanih nasprotuje zbiranju podpisov za zakonodajni referendum, s katerim bi razveljavili zakon o prostovoljnem končanju življenja. Kar 54,2 odstotka anketirancev se z referendumsko pobudo ne strinja – od tega jih skoraj 39 odstotkov temu nasprotuje popolnoma, še dodatnih 15 odstotkov pa bolj ali manj. Na drugi strani zbiranje podpisov podpira le 22,2 odstotka vprašanih, 23,7 odstotka se do vprašanja ni znalo opredeliti.
Uporaba veta deli mnenja tudi znotraj opozicijskih vrst
Podobno kot pri vprašanju uporabe veta v DS dobra tretjina volivcev SDS nasprotuje tudi zbiranju podpisov za referendum, enako stališče je tudi pri nekaterih drugih, kar nakazuje, da tudi med podporniki opozicijskih strank ni enotnega pogleda na vprašanje evtanazije. Nasprotovanje zbiranju podpisov za razpis referenduma o evtanaziji je najizrazitejše med podporniki vladnih strank – Gibanja Svoboda (59 odstotkov), Levice (66,5 odstotka) in Socialnih demokratov (55,9 odstotka).
Tudi širše raziskave kažejo visoko podporo pravici do evtanazije
V raziskavi Slovensko javno mnenje 2024, objavljeni na našem portalu junija 2025, je kar 66 odstotkov vprašanih izrazilo podporo pravici do prostovoljnega končanja življenja. Soavtor raziskave dr. Samo Uhan s Fakultete za družbene vede je to ocenil kot kazalnik visoke vrednotne zrelosti slovenske družbe. Po njegovih besedah takšne podpore ne gre zaslediti med rigidnim ali tradicionalnim družbenim okoljem, temveč kaže na visoko stopnjo sprejemanja avtonomije posameznika. Hkrati je poudaril, da rezultati korelirajo z uradnimi statističnimi kazalniki, kot so podatki Sursa in poročila Umarja, ter odražajo zmerni in stabilni dolgoročni trend vrednotnih premikov.
