Veljati je začel davek od srečk

Poleg novega vira financiranja državnega proračuna je cilj davka tudi preprečevanje zasvojenosti z igralništvom. Desetodstotni davek se bo obračunaval od prodajne cene srečk v sistemu prirejanja klasičnih iger na srečo, torej loterijskih srečk, tombolskih tablic, srečk pri srečelovu, stavnih listkih in drugih potrdilih o vplačilu denarnega zneska za udeležbo v igri, tudi prek spleta.

Davka bodo na drugi strani oproščene srečke, ki jih občasno z namenom financiranja lastnih dejavnosti izdajajo društva ali neprofitne humanitarne organizacije s sedežem v Sloveniji.

Zakon o davku od srečk je državni zbor prvič potrdil 11. julija, a je moral po tem, ko je državni svet nanj izglasoval odložilni veto, 18. julija o njem glasovati znova in zbrati absolutno večino poslanskih glasov.

"Uvedba davka se bo dolgoročno izkazala kot fiskalno kontraproduktivna" Državni svetniki so presodili, da je zakon škodljiv za slovenske invalidske, humanitarne in športne organizacije, ki se financirajo od prihodkov od klasičnih iger na srečo. Kot so poudarili, bo uvedba davka pripeljala do padca prodaje srečk in se zaradi odpiranja možnosti tako nezakonite kot tudi zakonite ponudbe tujih, predvsem internetnih prirediteljev iger, ki bodo zaradi manjše davčne obremenjenosti bolj konkurenčni od domačih prirediteljev, dolgoročno izkazala kot fiskalno kontraproduktivna.

Na ministrstvu za finance so zatrdili, da zakon v financiranje omenjenih organizacij ne bo posegel neposredno. Glede na vladne podatke bo upad nakupa srečk, če bosta Loterija Slovenije in Športna loterija, ki ju zakon zadeva, celotno breme davka prenesli na potrošnike, 0,7-odstoten.