Petek, 12. 4. 2019, 14.28
5 let, 7 mesecev
Varnostne službe: naši sosedje so pri ščitenju lastnih interesov boljši kot mi #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,48
8
Hrvaška se s svojimi obveščevalci na vso moč trudi, da bi do konca pokopala arbitražo, in z umikanjem sledi poskuša zapreti še zadnja vrata za svojimi dejanji. Slovenija pa je del širšega prostora, Balkana, kjer si podajajo kljuke tudi druge varnostne službe, so poročali v oddaji Danes na Planetu.
Rusi, Kitajci, ki prodirajo v Evropo, Američani. Balkan je živčna točka stare celine, poligon za velesile. Strategije so naslednje. Zbiranje podatkov prek novačenj informatorjev, informacijska vojna s širjenjem polresnic v prid politiki neke države. Potem gospodarski pritiski, pa ugodna posojila, s katerimi tuja banka državo postavi v pozicijo odvisnosti.
Varnostne službe delujejo predvsem v interesu lastne države. Poročila o delu hrvaških obveščevalnih služb so jasna: naši sosedje so pri ščitenju lastnih interesov boljši kot mi.
"Hrvaške obveščevalne službe so povečale število obveščevalnih produktov za 40-odstotkov in kar za petkrat povečale izmenjavo obveščevalnih podatkov, v korist svoje države," je za Planet povedal Marjan Miklavčič, nekdanji direktor vojaške obveščevalne službe.
"Informacijska varnost ni na dovolj visoki ravni"
Slovenci pri tem torej capljamo za Hrvati, so poročali v oddaji Danes na Planetu.
"Kar zadeva Republiko Slovenijo, raven informacijske varnosti nikakor ni dovolj visoka. Pred kratkim je bil sprejet zakon o informacijski varnost, kar pa je šele prvi korak," je menil Denis Čaleta z Inštituta za korporativne varnostne študije.
Medtem pa poskušajo Hrvati z novo zaroto, da naj bi Slovenci sodelovali z Bosanci, predvsem zmanjšati resnost razkritega prisluškovanja, je poudaril nekdanji direktor vojaške obveščevalne službe.
"To je seveda poskus, da želijo to afero čim prej spraviti z dnevnega reda," opozarja Miklavčič.
In na novo tlakovati svojo politično pot na evropskem parketu.
Kako vam lahko sledijo?
Obveščevalne službe pa v medsebojni tekmi, kdo bo koga, mnogokrat ne izbirajo sredstev. Na sivem in črnem trgu kupujejo celo izkoriščevalske kode.
"Če jo nekdo zažene na telefonu ali pa odpre kakršenkoli SMS, obišče spletno stran, pomeni, da lahko nekdo pride na njegov telefon ali pa dlančnik. Tako prisluškujejo, sledijo vsem klicem, temu, kar počnete na računalnikih," je delovanje pojasnil Milan Gabor, etični heker.
Tiste najdražje, ki jim omogočijo dostop do vašega telefona, stanejo tudi po dva milijona.
Nemška obveščevalna služba je imela celo poseben proračun za izkoriščevalsko kodo. Te stvari se dogajajo tudi pri nas.
"Dokler tudi sama Evropa ne bo presegla tega, da je to še vedno skupek posameznih držav, ki uveljavljajo svoje interese znotraj te evropske skupnosti, je tudi težko nekomu očitati, da zlorablja svoj obveščevalni aparat," je dejal Čaleta.
V Sloveniji se stanje izboljšuje
Tudi tradicionalno bolj partnerske države znotraj EU si prisluškujejo. Francija, Italija, Velika Britanija. Vsake toliko to pač pride v medije in takrat se tudi vsi mi zavemo, kako zelo smo ranljivi. V Sloveniji se stanje izboljšuje, je bil optimističen Miklavčič. "Vendar mislim, da je Sova dobila z novo vlado in novim direktorjem nov zagon," je dejal Miklavčič. To pa je koristno ne le za državo, temveč tudi za državljane.
Na prvem mestu je zaščita interesov države
Zbiranje ključnih informacij se izvaja: prek novačenja sodelavcev, informacijske vojne s polinformacijami širijo mnenje, ki je v prid politiki neke države, z gospodarskimi pritiski, ugodnimi posojili, s katerimi nase privežejo državo in jo postavijo v položaj odvisnosti.
Pri obveščevalnih službah je seveda na prvem mestu zaščita interesov lastne države, zato prisluškovanja in vdori niso nič nenavadnega, je pa problematično, ko pridejo na dan. V takšnih primerih se zavemo, da smo ranljivi vsi. Strokovnjaki za varnost poudarjajo, da je država varna le toliko kot posameznik.
8