V Sloveniji je trenutno 187.381 voznikov, ki so starejši od 64 let, z vozniškim dovoljenjem. Po podatkih Eurostata naj bi bila leta 2050 skoraj tretjina prebivalstva v Sloveniji stara 65 let in več.
Starejši udeleženci v cestnem prometu so nadpovprečno ogroženi tako kot vozniki, še bolj pa kot kolesarji in pešci. S starostjo pešajo psihofizične sposobnosti, reakcijski časi so daljši, njihovo vključevanje v promet je počasnejše. Drugi udeleženci jih pogosto dojemajo kot oviro v prometu.
Vlasta Rodošek z mariborske fakultete za gradbeništvo pravi, da starejši vozniki prometnih informacij ne sprejemajo tako hitro, prav tako jih zmedejo novosti. Po analizah, ki jih je preučevala Rodoškova, so v nesrečah, v katerih so udeleženi starejši vozniki, ti praviloma tudi njihovi povzročitelji.
Po podatkih policije so povzročitelji avtomobilskih nesreč v Sloveniji v desetini primerov starejši od 64 let. Najpogostejše kršitve, za katere so bili kaznovani, so manjše prekoračitve hitrosti in neuporaba varnostnega pasu. So počasnejši in previdnejši, vendar hujših prekrškov ne delajo, so še sporočili s policije.
Navade starejših voznikov
Starejši vozniki so v prometu manj mobilni. Dolžine njihovih poti so praviloma krajše. Držati se poskušajo ustaljenih poti in se tako izogniti konfliktnim potovalnim razmeram. Večinoma se peljejo na enodnevna potovanja in največ voženj opravijo v urbanih središčih. V zadnjem času je vedno več rešitev, ki jih starejši težje zaznavajo in se z njimi sprijaznijo.
Čim manj konfliktnih situacij
Tako v Evropi kot v ZDA se dejstvu, da se starajo tudi vozniki na cestah, že prilagajajo. Težijo k temu, da bi bila prometna infrastruktura preprosta za vse udeležence v prometu. Če bodo razmere na cestah prilagojene starejšim voznikom, bo to pomenilo večjo varnost za vse udeležence. Na cestah ustvarjajo razmere, v katerih je kar najmanj konfliktnih situacij, zato umirjajo promet in zmanjšujejo hitrost vožnje.
Največ težav v prometnih konicah
Vlasta Rodošek pravi, da je uspešnost ukrepov povezana z miselnostjo ljudi, kar je tudi v prometu najdaljši proces. Ljudje težko sprejmemo, da se gibljemo počasneje. Poznamo dve vrsti ukrepov, ki vodijo k varnejšemu cestnemu prometu. Ukrepi, ki težijo k nadzoru in vodenju prometa in osveščanja voznikov o spremembah, nadzor na kritičnih mestih, nadzor nad hitrostjo prometnega dogajanja, spremljanje prometa v prometnih konicah, ko je največ konfliktnih situacij. Pomembno je izvajanje akcij za večjo strpnost med udeleženci v prometu, obnavljanje znanja in spretnosti miselnosti.
Preveč informacij in dvoumno gibanje
Tu pa so še infrastrukturni ukrepi za umirjanje prometa in boljšo vidnost v nočnem času. Prometna signalizacija mora biti prepoznavna, razumljiva in vidna. Križišča morajo omogočiti varno in nedvoumno gibanje. Najbolj varno križišče je za starejše udeležence semaforizirano križišče. Težave jim povzročajo območja, kjer se morajo predčasno razvrščati oziroma če dobijo pri vstopu v križišče preveč informacij hkrati.
Največ smernic in priporočil za varnost starejših udeležencev v prometu so do zdaj sprejeli v ZDA. V Evropi so najbolj strpne do vseh udeležencev v prometu skandinavske države in Nizozemska. V Sloveniji za zdaj uporabljamo predvsem represivne metode.
1
