Četrtek, 28. 2. 2019, 11.27
5 let, 8 mesecev
V zgodovino propadla ideja Cerarjevih, koliko nas je stala?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,87
22
Nekdanji premier Miro Cerar in zdravstvena ministrica Milojka Kolar Celarc sta krizo reševala s "čez noč" postavljenim inštitutom, ki je naletel na vrsto omejitev in ga njuni nasledniki po dobrem letu tudi uradno pošiljajo v zgodovino.
Vlada je začela postopek ukinitve Nacionalnega inštituta za otroške srčne bolezni (NIOSB), projekta vlade Mira Cerarja, ki pa nikdar ni zaživel. Inštitut je od ministrstva za zdravje prejel slaba dva milijona evrov, porabil pa okrog 165 tisoč evrov. Zdravstveni minister Samo Fakin je reševanje problema otroške srčne kirurgije prepustil UKC Ljubljana, ki je s tem dobil "drugo priložnost". V teh mesecih naj bi odprl ločeno enoto s - kot zagotavljajo - novo, mlajšo in bolj zagnano ekipo.
Vlada je sprejela odlok o prenehanju javnega zdravstvenega zavoda Nacionalni inštitut za otroške srčne bolezni (NIOSB). Program izvajanja obravnave otrok s prirojenimi srčnimi napakami bo s prenehanjem NIOSB prevzel Univerzitetni klinični center (UKC) Ljubljana (več o tem v nadaljevanju).
NIOSB je od ministrstva prejel nekaj manj kot 1,9 milijona evrov, do danes pa porabil okrog 165 tisočakov. A poraba še ni dokončna, saj bodo iz tega denarja kriti tudi stroški likvidacije. Kar bo ostalo, bo vrnjeno v proračun. Vlada bo sklep o začetku redne likvidacije zavoda sprejela v 30 dneh.
Z dnem uveljavitve odloka preneha mandat vršilcu dolžnosti direktorja zavoda Branku Dobnikarju ter organom zavoda.
Inštitut, ki nikoli ni zaživel
Spomnimo, da je program otroške srčne kirurgije po letih poročil o slabih odnosih dokončno razpadel konec leta 2017, ko sta ga zapustila zadnja dva kirurga. Razlog naj bi bili slabi odnosi s kardiologi.
Takrat je vlada Mira Cerarja na dan prišla z idejo inštituta za zdravljenje otrok s prirojenimi srčnimi napakami. Tega je tudi ustanovila, vodenje je prevzel Igor Gregorič, vodilni kardiokirug v Teksas Medical Center v Houstonu. Predvideno je bilo, da bo inštitut začel delovati do maja lani, a se je ta datum večkrat zamaknil, delovanje inštituta pa so zaznamovali številni zapleti in kritike.
Že v začetku se je zapletlo pri tem, kakšen je zakonski status inštituta (svet UKC Ljubljana je ugotavljal, da mora za sodelovanje z NIOSB spremeniti ustanovni akt in statut) ter pri kadrovanju. Težave so bile na primer pri nostrifikacijah diplom tujcem iz držav izven EU.
"Glavna ovira za pridobitev začasne licence (je bila, op. a.) zahtevano znanje slovenskega jezika (C1). Ta pogoj se je pojavil v procesu pridobivanja licenc v NIOSB; za razliko - gostujočim kirurgom, ki so prihajali iz Češke ali Italije, preizkusa poznavanja slovenskega jezika ni bilo potrebno opravljati," je kasneje opozoril Gregorič..
Dragi zdravniki, ki jih ni mogel nihče plačati
Igor Gregorič je inštitut vodil dobre pol leta, v tem času se je boril z zakonskimi in finančnimi omejitvami ter nasprotovanjem UKC Ljubljana, ideja o inštitutu pa je začela propadati, ko je lani poleti v UKC Ljubljana umrl otrok, ki so ga pred tem zdravili kirurgi inštituta.
Težave so bile tudi pri financiranju: vlada je inštitutu namenila 165 tisoč evrov "zagonskega kapitala", nato pa vse do konca poletja ni dobil nič.
Gregorič je pripeljal ameriške kirurge, ki pa jih zaradi statusnih nejasnosti in finančnega stanja inštituta nihče ni mogel plačati. Strošek bi bil visok, kot so takrat poročali mediji, bi en kirurg mesečno stal 130 tisoč evrov. Konec avgusta je inštitut nato dobil še 1,7 milijona evrov iz proračuna.
Nato je v UKC Ljubljana poleti lani umrl otrok s prirojeno srčno napako, ki so ga pred tem večkrat operirali tuji kirurgi. Ti so v Slovenijo prišli v organizaciji NIOSB.
UKC Ljubljana v prvih bojnih vrstah
V ozadju težav NIOSB je bil po navedbah Gregoriča ves čas boj UKC Ljubljana, da obdrži program, torej da sam izvaja te operacije. Gregorič je nato v začetku lanskega oktobra odstopil, v kasnejših izjavah pa je dejal, da je po sprva logični potezi politike, da problematiko otroške srčne kirurgije rešuje z novim inštitutom, ta dobila politično ozadje.
Kampanjo proti inštitutu so v UKC Ljubljana vodili tudi prek medijev. Tako je inštitut v medijih dobil vzdevke kot so tumor, slamnati inštitut, je Gregorič zapisal v pismu, ki smo ga pred kratkim objavili na Siol.net. Celotno pismo si lahko preberete tukaj.
Dogajanje je pred meseci za Siol.net komentiral zdravnik Alojz Ihan: "To nasprotovanje je izviralo iz težav, ki bi jih realizacija NIOSB povzročila v UKC, ali pa tudi iz zavedanja, da tako veliki projekti ne nastanejo čez noč oziroma iz ene tiskovne konference in ene pisarne z računalnikom." Po njegovih besedah je usoda NIOSB "značilen brodolom kratkovidne politične oblasti pri trku v lokalne čeri".
UKC dobil drugo priložnost
UKC Ljubljana, ki ga vodi Aleš Šabeder, bi moral v teh mesecih odpreti nov oddelek za otroško srčno kirurgijo.
Ideja, da bi problematiko otroške srčne kirurgije reševali prek samostojnega inštituta, je dokončno ugasnila 11. decembra z odločitvijo ministra za zdravje Sama Fakina, da bo vladi predlagal ukinitev NIOSB.
Svet UKC Ljubljana je nato 19. decembra podprl namero o vzpostavitvi centra za obravnavo bolnikov s prirojenimi srčnimi napakami.
Generalni direktor Aleš Šabeder je tako začel postopke za ustanovitev samostojne organizacijske enote znotraj UKC, v kateri bo deloval program otroške kardiologije in srčne kirurgije. Ta naj bi začel delovati "v začetku leta 2019", torej v teh mesecih. Kako daleč je postopek, ni znano.
Še naprej s češkimi kirurgi
Kot so po seji vlade zapisali na družbenem omrežju Tumblr, vodstvo UKC Ljubljana zagotavlja, da ima vzpostavljen delujoč program obravnave otrok s prirojenimi srčnimi napakami. Izvajajo številne aktivnosti za dodatno izboljšanje organizacije zdravstvene obravnave, kadrovskih zmogljivosti, izobraževanja, strokovnosti, komunikacije s starši otrok s prirojenimi srčnimi napakami in reševanja pritožb bolnikov.
Čakalne dobe za preglede in hospitalizacijo so znotraj dovoljenih, prav tako pa je program zastavljen tako, da zagotavlja 24-urno zdravstveno obravnavo bolnikov, so poudarili v vladnem uradu za komuniciranje.
UKC Ljubljana bo tudi v prihodnje sodeloval s češkim mednarodno uveljavljenim Otroškim srčnim centrom Motol iz Prage in v izjemnih primerih, ko primarna partnerska ustanova ne more obravnavati bolnika, tudi z drugimi mednarodno priznanimi centri iz Massa, Dunaja, Münchna in Tel Aviva.
Fakin bi se povezal s Hrvaško in BiH
Fakin pravi, da rešuje tudi ključni problem otroške srčne kirurgije. Te storitve pri nas letno potrebuje okrog sto otrok, kar pa kirurgom ne zagotavlja zadostne prakse za ohranjanje kompetenc ter posledično vzdrževanje kakovostnega in varnega strokovnega dela.
"Sto pacientov pomeni, da smo pod kritično maso – in bomo v vsakem primeru odvisni od zunanjih strokovnjakov. Če si majhen, nisi samozadosten ali pa to zelo težko dosežeš, zato se je treba povezovati,« je decembra dejal zdravstveni minister, ki je napovedal povezovanje z balkanskimi državami.
"Hrvati imajo 200 otrok, mi 100. Če priključimo še BiH, lahko skupaj naredimo kritičen center s 400 do 600 obravnavanimi otroki letno in usposobimo tako ekipo, kot jih imajo običajno v svetu, ko imajo dovolj kritične mase bolnikov," je pojasnil.
22