V učbeniški politiki vlada kaos?

Ministrstvo za izobraževanje vsako leto šolam razdeli tri milijone evrov, od katerih je na učenca v prvem razredu, za katere staršem letos prvič ni treba več doplačevati učnih gradiv, predvidenih 30 evrov. Na šolah se lahko sicer odločijo sredstva razporediti tudi drugače, a če za prve razrede namenijo več sredstev, za obnovo učbeniških skladov ostane manj.

Kako pogosto bi morali obnavljati učbeniške sklade?

Dejanski čas obnove učbeniških skladov, če upoštevajo tudi dokupe učbenikov zaradi predčasne obrabe in rast števila učencev, je tako sedem let, pravi predsednik odbora za učbenike pri Gospodarski zbornici Slovenije Miha Kovač. Ob tem je dejal, da bi moral biti po mnenju večine ravnateljev iz ankete, ki so jo izvedli, ta čas obnove štiri leta ali manj.

Po Kovačevih besedah je vrednost učbeniških skladov 13,4 milijona evrov, v skladih pa so tudi učbeniki, ki so stari osem let ali več, med njimi tudi takšni, ki so narejeni po starih učnih načrtih in se jih v šolah ne bi smelo več uporabljati. Ob nespremenjenem financiranju ministrstva se bodo skladi starali še naprej, je opozoril Kovač.

Ministrstvo: Novi model učbeniške politike temelji na vzdržnosti

Nasprotno na ministrstvu menijo, da novi model učbeniške politike temelji na trajnosti in vzdržnosti, začrtana učbeniška politika je od leta 2015 jasna in predvidljiva za vse deležnike, tudi založnike, so zapisali v torkovem sporočilu za javnost.

Šolam je po njihovih navedbah med drugim omogočeno tudi avtonomno razpolaganje s prejetimi sredstvi in dolgoročnejše načrtovanje učbeniške politike na ravni šole. Šole bodo namreč same odločale o nakupu gradiv, za kar jim bo ministrstvo namenilo tri milijone evrov na leto, novi model pa zagotavlja tudi, da staršem prvošolčkov ni več treba doplačevati učnih gradiv, torej delovnih učbenikov in delovnih zvezkov.

Najbolj je padla uporaba gradiva pri spoznavanju okolja

Glede tega je Kovač danes opozoril, da je z omenjeno spremembo padla povprečna količina gradiv za prvi razred. Učitelji so v veliki meri ohranili gradiva za slovenščino in matematiko, najbolj je padla uporaba gradiva pri spoznavanju okolja, je pojasnil Kovač.

Po njegovih navedbah je povprečno število učbenikov in delovnih zvezkov na učenca v prvem razredu 2,6, pred spremembo pa je bilo 3,3. Medtem imajo na Slovaškem in Češkem v prvem razredu v povprečju več kot 7,5 učnega gradiva v prvem razredu, v Avstriji in na Hrvaškem devet, na Poljskem 11,6, je nanizal Kovač.

Kot je dejal, se boji, da navedeni padec pri nas ni rezultat zavestne politike, ampak kaotičnosti na področju učbenikov.