Ponedeljek, 10. 12. 2018, 13.33
6 let
V Ljubljani je svoj spomenik dobila "prva dama sveta" Eleanor Roosevelt #foto
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,62
1
Na današnji svetovni dan človekovih pravic, ko mineva 70 let od sprejetja Splošne deklaracije o človekovih pravicah, so ob drevoredu, ki vodi do Muzeja novejše zgodovine Slovenije v Tivoliju, odkrili spomenik Eleanor Roosevelt. Ta je odločilno sodelovala pri nastanku deklaracije, saj je predsedovala odboru, ki je oblikoval njeno besedilo.
Doprsni kip, ki ga je oblikovala češka kiparka Maria Šeborova, je Ljubljani ob 70. obletnici sprejema Splošne deklaracije o človekovih pravicah podarila organizacija Amnesty International (AI) Slovenija. Spomenik so na današnji slovesnosti odkrili direktorica Muzeja novejše zgodovine Slovenije Kaja Širok, direktorica AI Slovenija Nataša Posel in ljubljanski podžupan Janez Koželj.
"Prva dama sveta"
Kot je ob tem dejala Poselova, je bila ameriška aktivistka in diplomatka Eleanor Roosevelt (1884-1962) "gonilna sila pri snovanju dokumenta, ki je postal najnaprednejša vizija o tem, kakšen svet človeštvo potrebuje". Bila je prva predsednica Komisije Združenih narodov za človekove pravice, v tej vlogi pa koordinirala odbor, ki je pripravljal besedilo deklaracije. "V luči njenih dosežkov za človekove pravice jo je kasnejši predsednik Truman označil za prvo damo sveta," je dodala.
Zavzemala se je za pravice žensk, nasprotovala je segregaciji in diskriminaciji Afroameričanov in azijskih Američanov ter se zavzemala za pravice beguncev druge svetovne vojne, je naštela Poselova. Dodala je, da je Rooseveltova poleg tega, da je sooblikovala politiko in zgodovino ZDA, svoj močan pečat vtisnila tudi v temelje mednarodne zaščite človekovih pravic.
Splošna deklaracija človekovih pravic je bila in je še vedno napredna vizija sveta, ki pa je ta tudi 70 let po sprejetju še zdaleč ne dosega, je opozorila Poselova. "Svet se sooča s številnimi oboroženimi konflikti, zaznamujejo ga ekstremne neenakosti in naraščanje nestrpnosti in rasizma. Vojne, preganjanje in pomanjkanje virov so v beg pognali največje število beguncev doslej. Takšna realnost nas zgolj opozarja, da so uspehi le mejniki na poti uresničevanja človekovih pravic in da se ta pot neprestano nadaljuje," je dejala.
Poselova si želi, da bi bil spomenik Rooseveltovi v Ljubljani opomnik, da ima vsakdo potencial in moč za spreminjanje sveta ter da se človekove pravice živijo tukaj in zdaj, v majhnih krajih, blizu doma. Pobudo za namestitev kipov - skupno jih je šest - je dal program organizacije Amnesty International Art for Amnesty. Dva identična kipa sta že postavljena v Zeelandu na Nizozemskem, od koder so predniki Rooseveltove v 17. stoletju odšli v Ameriko, in v italijanskih Dolomitih.
"Ljudje ne poznajo dovolj dobro standardov pravic"
V AI Slovenija skozi svoje delo, kot so zapisali v sporočilu za javnost, opažajo, "da ljudje ne poznajo dovolj dobro standardov pravic, ki so jih države zavezane spoštovati in uresničevati". Med drugim so zato v sodelovanju z Radiem Slovenija pripravili serijo kratkih oddaj Moje, tvoje, naše - človekove pravice.
Slovenske nevladne organizacije, med katerimi so na primer Zveza prijateljev mladine Ljubljana Moste - Polje, Društvo Ekologi brez meja in Planinska zveza Slovenije, so se ob svetovnem dnevu človekovih pravic pridružile vseevropski kampanji No Day Without Us. Z objavami na družbenih omrežjih s ključnikoma #MarNamJe in #NoDayWithoutUs želijo ljudi spodbuditi k razmisleku, kakšen bi bil svet brez njih, so sporočili iz Centra nevladnih organizacij.
1