Torek, 30. 7. 2024, 14.03
4 mesece, 3 tedne
V izrednem nadzoru ravnanja policije ob aprilski grožnji napada v šolah ugotovili sum kaznivega dejanja #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,58
Na ministrstvu za notranje zadeve so danes predstavili ugotovitve izrednega nadzora v zvezi z odzivom policije na potencialno grožnjo napada v slovenskih šolah 2. aprila. V njem so zaradi ugotovljene neresnične navedbe v uradnem zaznamku zaznali sum kaznivega dejanja, zato so poročilo odstopili Specializiranemu državnemu tožilstvu.
Poročilo so predali oddelku za preiskovanje in pregon uradnih oseb s posebnimi pooblastili Specializiranega državnega tožilstva, so zapisali na ministrstvu.
Po streljanju na eni od finskih osnovnih šol se je na enem od slovenskih javno dostopnih medijev 2. aprila pojavil komentar z grožnjo o podobnem dogodku tudi v Sloveniji. Policiji se je dogodek zdel malo verjeten, a so šole vseeno pozvali k povečanju samozaščitnega ravnanja in k pozornosti, če bi kdorkoli opazil kaj nenavadnega. Policija je takrat o tem najprej obvestila javnost, zaradi česar je bila tarča kritik nekaterih ravnateljev.
Pomanjkljivosti in nedoslednosti
Generalni direktor direktorata za policijo in druge varnostne naloge Darijo Levačić je na današnji novinarski konferenci povedal, da je izredni nadzor, ki so ga izvedli na podlagi odredbe notranjega ministra Boštjana Poklukarja, pokazal različne nepravilnosti in pomanjkljivosti pri delu policije. Ugotovljene nepravilnosti se nanašajo na nestrokovno in nedosledno delo znotraj uprave kriminalistične policije pri evidentiranju in poslovanju z informacijo o grožnji. "Znotraj uprave kriminalistične policije se niso pravilno odzvali ob prvi prijavi informacije, zato je bil odziv policije v nadaljevanju neustrezen," je povedal.
Opravljanje vodstvenih nalog strokovnih služb uprave kriminalistične policije je bilo nedosledno, so ugotovili. Policija je prve neposredne aktivnosti za ugotovitev avtorja spornega zapisa izvedla šele sedmi dan po pridobljeni prvi informaciji 2. aprila. Razloge za sum, da so storili kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, je policija ugotovila šele 11. aprila. Avtorja spornega komentarja so sicer odkrili, je poudaril.
Vodja oddelka za terorizem kršil interne akte
Glede ugotovitve nadzora vodja oddelka za terorizem in ekstremno nasilje, ki je 2. aprila prejel informacijo o grožnji, te ni vnesel v informacijski sistem policije, čeprav je to njegova dolžnost. Tu je šlo za kršenje internih aktov. Nadrejenih naj ne bi ustrezno obvestil o tem, o čemer sicer obstajajo nasprotujoče si izjave. "A dejstvo je, da vodstvo uprave kriminalistične policije ni bilo seznanjeno s podatkom, da je bila informacija že 2. aprila znana policiji oziroma posameznikom v tem oddelku," je poudaril Levačić.
Po njegovih besedah se je v nadzoru poleg tega izkazalo, da je vodja v uradni zaznamek napisal neresničen podatek. Ker je ta dokument označen s stopnjo tajnosti interno, o tem ni mogel govoriti.
Poročilo je neuradno pridobila Televizija Slovenija. Po njenih navedbah vodji oddelka za terorizem in ekstremno nasilje očita, da je uradni zaznamek napisal za nazaj. Ker podrejenim kriminalistom ni naročil, naj dobljeno informacijo evidentirajo in tega niti sam ni storil, mu očitajo nevestno delo. Zato s potencialno grožnjo niso bili seznanjeni vsi, ki bi morali biti, da bi ustrezno ukrepali. Nevestno delo pa nadzorniki po navedbah televizije očitajo tudi njegovemu nadrejenemu.
Ministrstvo se je že odzvalo
Minister je policiji že izdal usmeritve in obvezna navodila za odpravo nepravilnosti, o njihovem uresničevanju pa mora policija poročati najkasneje do 2. novembra. Usmeritve in obvezna navodila določajo, da generalni direktor policije zagotovi dosledno spoštovanje internih aktov, ki določajo evidentiranje prejetih operativnih informacij.
Nadalje mora ob zaznavi groženj zoper življenje in telo zagotoviti takojšnjo, hitro in skrbno policijsko preiskavo ter izvedbo ustreznih policijskih aktivnosti. V obravnavanem primeru so namreč informacijo o grožnji pridobili 2. aprila, aktivnosti policije pa so se začele šele 9. aprila, ko je informacijo prejela Policijska postaja Ljubljana Bežigrad.
Usmeritve in obvezna navodila določajo tudi, da v sektorju za organizirano kriminaliteto uprave kriminalistične policije na Generalni policijski upravi zagotovijo strokovno in koordinirano opravljanje predpisanih nalog, vključno s prenosom informacij med hierarhično nadrejenimi in podrejenimi enotami.
Javnost ima pravico do celovitih informacij
Prav tako je zapisana obveza, da se javnosti posredujejo resnične in celovite informacije ter pri obveščanju dosledno upoštevajo komunikacijska načela. V obravnavanem primeru so bile namreč informacije, podane v medijih, po Levačićevih besedah neresnične in necelovite.
Treba bo tudi spremeniti dogovor med obveščevalno-varnostno službo ministrstva za obrambo, Slovensko obveščevalno-varnostno agencijo in policijo. Tu so namreč ugotovili nekatere sporne prakse, ki niso sledile veljavnemu protokolu in jih je treba odpraviti.
V času izrednega nadzora se je ministrstvo s policijo lotilo oblikovanja rešitev glede obveščanja pristojnih institucij. Tako so v sodelovanju z ministrstvom za vzgojo in izobraževanje izdelali protokol o obveščanju v takšnih primerih, ki je v veljavi od 14. junija.
