Janez Janša
Petek, 5. 3. 2021, 6.38
3 leta, 8 mesecev
V Evropskem parlamentu so se seznanili z razmerami v Sloveniji
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,07
78
Premier Janez Janša se pogovora ni udeležil, predlagal je, da bi pogovor z njim in kulturnim ministrom Vaskom Simonitijem opravili 26. marca v Bruslju po vrhu EU.
V skupini Evropskega parlamenta za spremljanje spoštovanja demokracije so se v javnem spletnem pogovoru danes seznanili z razmerami na področju medijske svobode v Sloveniji. V pogovoru, v katerem so sodelovali predstavniki iz Slovenije in Evropske komisije, so člani skupine izražali zaskrbljenost nad razmerami ter pričakovanja o ukrepanju komisije.
Uvodoma je vodja skupine, evropska poslanka iz Nizozemske Sophie in 't Veld (Renew), zavrnila informacije, da naj bi vabilo premierju Janezu Janši in ministru za kulturo Vasku Simonitiju poslali tik pred zdajci. Pojasnila je, da so vsa vabila poslali 24. februarja, nato pa ugodili zahtevi Janše po njegovi fizični udeležbi in da je razprava javna. Pozneje so bili obveščeni, da danes z ministrom za kulturo ne bosta mogla priti v Bruselj.
Dejala je, da bodo njuno željo, da bi bil pogovor 26. marca v živo v Bruslju, poskušali uresničiti, a morajo najprej ugotoviti, ali bo to izvedljivo prav na ta datum. Udeležbo na tem srečanju je že napovedal varuh človekovih pravic Peter Svetina. Iz njegovega urada so namreč danes sporočili, da se današnjega pogovora ne bo udeležil, saj je v korespondenci z Evropskim parlamentom sprejel in potrdil udeležbo na pogovoru v Bruslju 26. marca, piše STA.
Komisija pripravlja novo poročilo
Sophie in 't Veld je še poudarila, da njihova skupina za spremljanje spoštovanja demokracije, pravne države in temeljnih pravic (DRFMG), ki deluje v okviru parlamentarnega odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (Libe), ni sodišče, temveč izvajajo nadzor in torej zbirajo informacije. Izmenjava mnenj je le ena oblika, mogoč je tudi obisk v državi, ko bodo to dopuščale razmere. O vabilu Janše Evropskemu parlamentu, naj se pridruži Evropski komisiji, ki jo jo je pozval, naj obišče Slovenijo, da ugotovi stanje v medijih, pa je dejala, da je parlament neodvisen in sam izvaja obiske, če se za to odloči.
Predstavnik Evropske komisije iz direktorata za temeljne pravice in pravno državo Emmanuel Crabit je spomnil, da je komisija že v prvem letnem poročilu o stanju vladavine prava iz septembra lani v Sloveniji kot skrb vzbujajoče navedla spletno nadlegovanje novinarjev, pa tudi pomanjkanje človeških in finančnih virov Agencije za komunikacijska omrežja in storitve (Akos).
Zdaj komisija pripravlja novo poročilo, v tem okviru pa aprila načrtujejo obisk držav, verjetno virtualno glede na razmere, je dejal. V novem poročilu bodo podali oceno o razvoju razmer. Ob preglednosti lastništva medijev je opozoril na pomen nove direktive o avdiovizualnih medijih. Napovedal je tudi, da bo komisija letos objavila priporočila o varnosti novinarjev. Po več vprašanjih članov skupine o mehanizmih za zagotavljanje medijskega pluralizma in svobode je med drugim omenil konkurenčna pravila in državne pomoči, večkrat pa poudaril pomen letnih poročil o vladavini prava, piše STA.
Pogovor kot uvod v razpravo o svobodi medijev
Direktor Centra nevladnih organizacij Slovenije (CNVOS) Goran Forbici je opozoril na spletno nadlegovanje in žalitve, vulgarnosti vladajočih s premierjem na čelu ne samo do kritičnih medijev, ampak tudi do civilne družbe, ter stroge omejitve svobode izražanja in gibanja v kriznih zakonih, sprejetih v okviru pandemije covida-19. Omejitve svobode zbiranja so se še posebej šokantne zdele Sergeyu Lagodinskemu iz Nemčije (Zeleni/EFA), ki je vprašal, ali so se že obrnili na ustavno sodišče, ESČP ali Sodišče EU.
Predsednica Društva novinarjev Slovenije (DNS) Petra Lesjak Tušek je omenila neposredne spletne napade na novinarje in žaljenje kot tudi to, da gre predvsem za napade na tiste v javnih medijih, torej na RTV Slovenija in STA. Opozorila je na sistematičen, koordiniran pritisk na medije in željo vlade po vzpostavitvi vzporednega medijskega sistema. Opozorila je, da želijo zlomiti STA pred predsedovanjem Slovenije Svetu EU.
Marko Milosavljević, profesor na ljubljanski fakulteti za družbene vede
Preiskovalni novinar Lenart J. Kučić iz portala Pod črto je orisal slovenski medijski sistem z vidika lastništva, ki da vsaki vladi omogoča nadzor nad mediji in več možnosti, da ta nadzor še poveča. Predstavil je tudi analizo vzorcev napadov na Twitterju. Profesor na ljubljanski fakulteti za družbene vede Marko Milosavljević podprl današnjo razpravo, saj meni, da Slovenija potrebuje več mednarodnih razprav, še posebej v EU, saj so prakse v nasprotju z evropskimi vrednotami. Tudi on je opozoril, da poskuša vlada vzpostaviti popoln nadzor nad STA.
Poslanka Elena Yoncheva (S&D) iz Bolgarije je dejala, da je bila lani Slovenija na indeksu svobode medijev na 36. mestu in da "zdaj en človek to hitro spreminja". Pričakuje ukrepanje Bruslja. Poslanka iz Nemčije Katarina Barley (S&D) je menila, da so vidne vzporednice z Madžarsko, ter slovenske udeležence vprašala, ali obstaja nevarnost, da gre Slovenija v podobno smer kot Madžarska, k izolaciji v EU.
Poslanka iz Madžarske Anna Donanth (Renew) je navedla pomen evropskega delovanja za zaščito svobode medijev in pluralizma ter izrazila pričakovanje o dejavnosti komisije. Tudi poslanka z Malte Roberta Metsola (EPP) je poudarila pomen zaščite svobode medijev. Za spremljanje razmer v Sloveniji se je skupina poslancev, v kateri sicer ni članov iz Slovenije, odločila po odzivu premierja Janše na članek v bruseljskem spletnem mediju Politico o stanju v slovenskih medijih. Avtorico članka je Janša na Twitterju obtožil, da ji je "bilo naročeno, da ne pove resnice".
Današnji pogovor je uvod v razpravo o svobodi medijev v Sloveniji, ki bo v sredo na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta. Sprva načrtovano razpravo o razmerah na Poljskem in Madžarskem so na pobudo evropskih socialdemokratov razširili tudi na Slovenijo, poroča STA.
78