Ponedeljek, 23. 9. 2024, 14.44
2 meseca
Ustavno sodišče zavrglo zahtevo za oceno ustavnosti dela zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,55
Na ustavnem sodišču so v sklepu pojasnili, da je bil med postopkom pred ustavnim sodiščem sprejet zakon o interventnih ukrepih na področju zdravstva, dela in sociale ter z zdravstvom povezanih vsebin. Ta je posegel tudi v 1. odstavek 31. člena zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ter ga dopolnil.
Ustavno sodišče je zavrglo zahtevo za oceno ustavnosti dela zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Zahtevo so vložili na računskem sodišču. Ocenili so namreč, da izpodbijana odločba načina izračuna nadomestila plače med začasno zadržanostjo od dela ne določa jasno, je razvidno iz sklepa ustavnega sodišča.
Kot je še razvidno iz sklepa, po oceni računskega sodišča v prvem odstavku 31. člena zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ni jasno, ali se pri izračunu nadomestila plače med začasno zadržanostjo od dela v osnovo vštevajo le izplačila v koledarskem letu pred letom, v katerem je nastopila začasna zadržanost od dela, ali izplačila za predmetno koledarsko leto, v kar so vključeni tudi morebitni poračuni plač, izplačani za nazaj, delovne uspešnosti, izplačane za daljše preteklo obdobje, in podobno.
V utemeljitvi so se na računskem sodišču sklicevali na sodbo, v kateri je višje delovno in socialno sodišče zavzelo stališče, da je omenjena zakonska določba pomensko odprta, njena jezikovna interpretacija in upoštevanje zgolj dejanskih izplačil v koledarskem letu pred letom, v katerem je nastopila začasna zadržanost od dela, pa bi pomenila prikrajšanje zavarovancev, kar ne more biti namen zakonske ureditve.
Nasprotno od razlage višjega delovnega in socialnega sodišča pa naj bi bila Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) zakonska določba jasna, pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja pa naj bi zgolj konkretizirala zakonsko določbo. Da je bil namen zakonodajalca, da se v osnovo ne vštevajo izplačila za obdobje zunaj koledarskega leta, naj bi po oceni ZZZS izhajalo iz zgodovine sprejemanja omenjene določbe in spreminjanja pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja.
Na ustavnem sodišču so v sklepu pojasnili, da je bil med postopkom pred ustavnim sodiščem sprejet zakon o interventnih ukrepih na področju zdravstva, dela in sociale ter z zdravstvom povezanih vsebin. Ta je posegel tudi v 1. odstavek 31. člena zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ter ga dopolnil. Po novem tako velja, da so osnova za nadomestilo zavarovančeva povprečna mesečna plača in nadomestila, ki so bila izplačana v koledarskem letu pred letom, v katerem je nastala začasna zadržanost od dela, oziroma povprečna osnova za plačilo prispevkov v koledarskem letu pred letom, v katerem je nastala začasna zadržanost od dela.
Določbi se vsebinsko razlikujeta v besedni zvezi "ki so bila izplačana". S tem je zakonodajalec po navedbah ustavnega sodišča odpravil morebitno nejasnost prvega odstavka 31. člena zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju.
Ustavno sodišče je tako zahtevo za oceno ustavnosti dela zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju zavrglo. Zavrglo je tudi zahtevo računskega sodišča za oceno ustavnosti in zakonitosti dela pravilnika o uveljavljanju izplačila nadomestila plače iz obveznega zavarovanja na zahtevo delodajalca.
