Ustavno sodišče ni sprejelo Šamijeve pritožbe

Zagovorniki sirskega prebežnika Ahmada Šamija so zoper omenjeno odločitev vrhovnega sodišča vložili pritožbo na ustavno sodišče. To je zdaj sklenilo, da ustavne pritožbe ne bo sprejelo v obravnavo, saj niso izpolnjeni pogoji iz zakona o ustavnem sodišču.

Ta namreč določa, da ustavno sodišče pritožbo sprejme v obravnavo, če gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, ki je imela hujše posledice za pritožnika, ali za pomembno ustavnopravno vprašanje, ki presega pomen konkretne zadeve.

Ustavni sodniki zavrgli očitke pritožnika

Po mnenju ustavnih sodnikov namreč niso resnični očitki pritožnika, da Šamiju po predaji Hrvaški ne bi bila več zagotovljena presoja okoliščin, ki so nastale po izdaji dublinskega sklepa in naj bi po mnenju pritožnika vplivale na določitev odgovorne države članice EU.

Po mnenju ustavnih sodnikov niso resnični niti očitki pritožnika, da mu ob morebitnem uspehu v upravnem postopku ne bi bila več zagotovljena vrnitev v Slovenijo. Država bi ga bila namreč dolžna na podlagi dublinske uredbe znova sprejeti, menijo ustavni sodniki.

Šami je v pritožbi tudi zatrjeval, da mu po predaji Hrvaški ne bi bila več zagotovljena vsebinska presoja sorazmernosti posega v pravico do zasebnega življenja, a ti očitki po mnenju ustavnega sodišča niso resnični.

Vrhovno sodišče ni presojalo o uporabi diskrecijske klavzule

Prav tako je Šami zatrjeval, da bi predaja pomenila nastanek težko popravljive škode, ker naj bi mu bilo s tem onemogočeno dejavno sodelovanje v upravnem postopku v Sloveniji. Ker pa teh razlogov ni uveljavljal v predlogu za izdajo začasne odredbe, ustavno sodišče teh razlogov ni moglo upoštevati pri presoji, je še navedeno v obrazložitvi.

Vrhovno sodišče sicer ni presojalo vprašanja, ali je v Šamijevem primeru mogoče odločati o predlogu za uporabo diskrecijske klavzule, ki jo je podal tožnik. O tem bo vrhovno sodišče lahko odločalo le na podlagi morebitne revizije zoper sodbo sodišča prve stopnje. Ministrstvo za notranje zadeve je sicer že februarja potrdilo, da so vložili zahtevo za revizijo odločitve upravnega sodišča.

Na ministrstvu ne bodo obravnavali Šamijeve prošnje za azil

Šami je februarja 2016 v obdobju begunske krize zaprosil za mednarodno zaščito v Sloveniji, vendar jo je pristojno ministrstvo junija lani zavrglo, češ da je za obravnavo prošnje odgovorna Hrvaška. Sodišče EU je poleti temu pritrdilo.

Vrhovno sodišče je avgusta nato potrdilo prehodne odločitve Sodišča EU in zavrnilo Šamijevo pritožbo. Od odločitve vrhovnega sodišča 23. avgusta pa je začel veljati šestmesečni rok za predajo.

Ta se je iztekel 23. februarja letos, zaradi česar so Šamijevi zagovorniki prepričani, da je Slovenija postala pristojna za obravnavo njegove prošnje za azil. Na notranjem ministrstvu so medtem sprejeli odločitev, da imajo za deportacijo na voljo dodatnih šest mesecev, Šamiju pa so sporočili, da njegove prošnje za azil ne bodo obravnavali.

Šamijev zastopnik Miha Blažič je navedel, da se je zadnja odločitev ustavnega sodišča dotikala zgolj vprašanja začasne odredbe v postopku odločanja o diskreciji - torej v postopku, ki je s pretekom šestmesečnega roka postal brezpredmeten, saj je Slovenija postala pristojna za obravnavo njegove prve prošnje za mednarodno zaščito.