Ustavno sodišče: Krščanski prazniki kot dela prosti dnevi niso neustavni

Pobudnik je izpodbijal 2. člen zakona, ki določa dela proste dneve. Izpodbijani ureditvi je očital, da naj bi upoštevala le krščanske verske praznike. Trdil je:

• da ga izpodbijana ureditev v primerjavi s pripadniki krščanske verske skupnosti diskriminira in onemogoča pri uresničevanju pravice do izpovedovanja vere, izpodbijana ureditev naj bi bila diskriminacijska tudi do drugih verskih skupnosti in ateistov;
• da izpodbijana ureditev ni v skladu z ustavnim načelom državne laičnosti in enakopravnosti verskih skupnosti, z ustavnima načeloma splošne prepovedi diskriminacije in enakosti pred zakonom ter s človekovo pravico do izpovedovanja vere;
• da pripadnike drugih verskih skupnosti prisiljuje, da naj za praznovanje svojih verskih praznikov izkoristijo letni dopust, zato naj bi bili v zvezi s praznovanjem svojih verskih praznikov povsem odvisni od volje delodajalca;
• da je kot državljan Republike Slovenije prisiljen pridobiti soglasje delodajalca za izkoriščenje letnega dopusta, da bi lahko zaznamoval svoje verske praznike;
• da se je država z upoštevanjem verskih praznikov krščanske verske skupnosti z njo poistovetila, saj v času teh prostih dni država ne posluje in torej ravna enako kot v primeru praznikov;
• da država s takšno ureditvijo sili pripadnike drugih verskih skupnosti k praznovanju krščanskih verskih praznikov in s tem izvaja asimilacijo priseljencev.

Prazniki simbolno odražajo za večino državljanov najbolj cenjene vrednote

Državni zbor je tem očitkom nasprotoval. Nabor dela prostih dni naj bi res sledil nekaterim verskim praznikom, vendar za določitev teh prostih dni ni bila ključna njihova verska vsebina. Ti dnevi imajo po mnenju državnega zbora pomembno tradicionalno, družinsko, zgodovinsko in kulturno razsežnost ter hkrati simbolno odražajo za večino državljanov najbolj cenjene vrednote.

Državni zbor poudarja, da je zaznamovanje verskih praznikov na dela proste dni izgubilo formalni pomen praznika, odločitev za praznovanje naj bi bila prepuščena odločitvi vsakega posameznika. Izpodbijana določba naj zato ne bi pomenila, da se država z nekaterimi verskimi skupnostmi identificira.

Zakonodajalec lahko uredi dela proste dni kot izraz identitete ljudi, ki zgodovinsko živijo na območju sedanje države in so povezani z izročilom evropskega prostora, meni ustavno sodišče. Foto: Ana Kovač

Urejeno z delovnopravno zakonodajo

Zakonodajalec pojasnjuje, da je bila v zakonodajnem postopku obravnavana tudi rešitev za določitev prostega delovnega dne po izboru delavca, ki naj bi pripadnikom drugih verskih prepričanj omogočila izrabo dopusta na dan svojega najpomembnejšega verskega praznika, vendar so presodili, da taka zakonska določba ni potrebna, ker je po vsebini že zagotovljena v delovnopravni zakonodaji.

Vlada opozarja, da se na določitev praznikov in dela prostih dni navezuje tudi delovnopravna zakonodaja, izpodbijana ureditev pa naj bi zagotavljala tudi enotnost odsotnosti z dela in s tem lažje načrtovanje delovnih procesov in lažje usklajevanje dela z družinskimi obveznostmi.

Prazniki povezani z izročilom evropskega prostora

Ustavno sodišče je v obrazložitvi zavrnitve zapisalo, da so prazniki in dela prosti dnevi v Republiki Sloveniji "zunanji izraz identitete posameznikov – to je državljank in državljanov, ki v skladu s prvim odstavkom 3. člena ustave konstituirajo Republiko Slovenijo, ta pa temelji na trajni in neodtujljivi pravici slovenskega naroda do samoodločbe".

"Vse verske skupnosti in njihovi pripadniki so ne glede na izpodbijano ureditev avtonomni in svobodni pri individualnem in kolektivnem izpovedovanju svoje vere," menijo ustavni sodniki. Izbira datumov dela prostih dni je stvar proste presoje zakonodajalca. Zakonodajalec lahko uredi dela proste dni kot izraz identitete ljudi, ki zgodovinsko živijo na območju sedanje države in so povezani z izročilom evropskega prostora, so zapisali ustavni sodniki.

"Izpodbijana ureditev je dela proste dneve ločila od praznikov in jih namenila posameznikom, da jih užijejo kot želijo. Pri tem je država izključena. Zato je neutemeljen tudi očitek, da izpodbijana ureditev ni v skladu s 7. členom ustave," meni ustavno sodišče.