Četrtek, 12. 9. 2024, 16.24
3 ure, 11 minut
Umar drastično znižal napoved letošnje rasti BDP
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,76
Prihodnje leto Umar pričakuje ponovno višjo rast BDP, in sicer 2,4-odstotno. Leta 2026 naj bi znašala 2,6 odstotka.
Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar) je napoved gospodarske rasti za letos znižal z 2,4 odstotka na 1,5 odstotka, napoved za prihodnje leto pa z 2,5 odstotka na 2,4 odstotka. Inflacija, ki se je letos občutno znižala, se bo konec leta in v začetku prihodnjega ponovno povišala, dvema odstotkoma pa se bo približala leta 2026.
Napoved letošnje rasti je za 0,9 odstotne točke nižja od spomladanske, predvsem zaradi stagnacije investicij in šibkega okrevanja tujega povpraševanja.
"Tuje povpraševanje raste počasneje, kot smo pričakovali spomladi, zlasti so se poslabšali gospodarski obeti v Nemčiji, izvoz storitev upada. Zato pričakujemo, da bo rast skupnega izvoza nižja kot v pomladanski napovedi," je na današnji novinarski konferenci poudarila v. d. direktorice Umarja Maja Bednaš.
Glede na pričakovano šibko rast aktivnosti v naših najpomembnejših trgovinskih partnericah za drugo polovico leta po besedah Bednaš pričakujejo nizko tekočo rast izvoza blaga in dodane vrednosti v predelovalnih dejavnostih.
Stagnirale naj bi predvsem zasebne investicije v zgradbe
V nasprotju s pomladanskimi pričakovanji za letos napovedujejo stagnacijo in ne rasti investicij. Investicije države, ki so v deležu BDP med najvišjimi v EU, bodo letos nekoliko višje kot lani in se bodo v drugi polovici leta okrepile, zasebne investicije v zgradbe in objekte pa naj bi stagnirale. Ob pričakovani rasti aktivnosti v izvoznem sektorju letos pričakujejo zmerno rast investicij v opremo in stroje.
Zasebna potrošnja se bo po lanski stagnaciji letos okrepila, podprta pa bo z visoko zaposlenostjo, nadaljnjo realno rastjo plač oziroma realnega razpoložljivega dohodka, nižjo inflacijo in večjim optimizmom potrošnikov.
Rast državne potrošnje pa bo letos še nekoliko višja od pomladanskih pričakovanj, na kar bo vplivala tudi popoplavna obnova, ocenjujejo na Umarju, ki ga vodi Maja Bednaš.
Letos na rast zasebne in državne potrošnje po pojasnilih Bednaš vplivata ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in uvedba obveznega zdravstvenega prispevka. Ta sprememba vpliva na relativno nižjo rast zasebne in višjo rast državne potrošnje, na ravni BDP pa je učinek nevtralen.
Rast državne potrošnje pa bo letos še nekoliko višja od pomladanskih pričakovanj, na kar bo vplivala tudi popoplavna obnova, ki je relativno bolj kot investicijske v prvem polletju okrepila izdatke države za blago in storitve.
Rast uvoza bo ob visoki rasti domače potrošnje, vključno z zalogami, precej presegala rast izvoza.
Pričakovani višji izdatki za plače v javnem sektorju
Umar višjo gospodarsko rast pričakuje v prihodnjem letu, in sicer 2,4-odstotno. Ob nekoliko višji rasti tujega povpraševanja se bosta okrepili rast izvoza in dodane vrednosti v predelovalnih dejavnostih, rasla bo tudi storitvena menjava.
Okrepile se bodo investicije v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu, na krepitev gradbene aktivnosti bo med drugim vplivala visoka investicijska aktivnost države, vključno z ureditvijo protipoplavne zaščite in obnove ter investicijami v okviru porabe sredstev iz načrta za okrevanje in odpornost. Ob višji realni rasti dohodkov se bo okrepila tudi rast zasebne potrošnje.
Kot so še poudarili na Umarju, je zaposlenost rekordno visoka, brezposelnost pa najnižja doslej. Na trgu dela veliko pomanjkanje delovne sile v prihodnjih dveh letih ne bo omogočalo vidnejše rasti zaposlenosti, nominalna rast skupne povprečne bruto plače pa se bo v prihodnjem letu zaradi predvidene uveljavitve reforme plačnega sistema v javnem sektorju še nekoliko okrepila, je dodala Bednaš.
Leta 2026 naj bi gospodarska rast dosegla 2,6 odstotka.
Z napovedjo je seznanjena tudi že vlada
Inflacija se je letos občutno znižala in bo v povprečju leta (2,1 odstotka) bistveno nižja od pomladanskih pričakovanj (2,7 odstotka). Umar pričakuje, da se bo inflacija do novembra letos ohranjala na nizki ravni, konec leta in predvidoma v začetku prihodnjega leta pa se bo zaradi učinka nizke osnove in izteka preteklih ukrepov za zajezitev visokih cen energentov ponovno povišala na 3,3 odstotka. Dvema odstotkoma se bo približala šele leta 2026.
Z uresničitvijo jesenske napovedi so sicer po besedah v. d. direktorice Umarja povezane nekatere negotovosti, ki izhajajo iz geopolitičnih in gospodarskih razmer v mednarodnem okolju. V domačem okolju so tveganja povezana z vplivi poslabšane konkurenčnosti na izvozni sektor gospodarstva in zlasti z zmogljivostmi visoke investicijske aktivnosti države v prihodnjih letih ter nedorečenostjo nekaterih reformnih ukrepov.
Z jesensko napovedjo se je na današnji seji seznanila tudi vlada.
