Ponedeljek, 5. 11. 2018, 4.00
6 let
Ukinitev državnega sveta? "Vedno obstaja stranka, ki ima tam svojo izpostavo."
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,32
8
Koalicijski peterček je v koalicijski pogodbi napovedal razpravo o morebitnih spremembah državnega sveta. Na fotografiji sedanji predsednik državnega sveta Alojz Kovšca.
Peterica koalicijskih strank pod vodstvom LMŠ je v koalicijski pogodbi napovedala, da bo začela razpravo o morebitnem preoblikovanju in ukinitvi državnega sveta. Poslanci državnega zbora so o ukinitvi omenjene institucije nazadnje glasovali julija 2012, vendar pri tem niso dosegli potrebne dvetretjinske večine. Ali bodo to vprašanje obravnavali znova, za zdaj še ni jasno, medtem pa nekatere koalicijske stranke poudarjajo, da spremembe državnega sveta zanje niso prioriteta.
Koalicijske stranke LMŠ, SD, SMC, DeSUS in SAB so v koalicijski pogodbi zapisale, da bodo začele razpravo o smiselnosti državnega sveta, njegovi morebitni ukinitvi ali preoblikovanju. "V primeru ukinitve državnega sveta bomo pravico do veta prenesli na predsednika republike," so predstavniki vladnih strank zapisali v koalicijski pogodbi.
LMŠ: Reforma državnega sveta je potrebna
Iz največje vladne stranke LMŠ so sporočili, da je bila v preteklosti v parlamentu že pobuda v zvezi z ukinitvijo državnega sveta, vendar zaradi razdelitve političnega prostora ni dosegla ustavne večine. "V stranki LMŠ smo že v predvolilni kampanji menili, da je reforma instituta državnega sveta potrebna, pri čemer zgolj argument o prihranku finančnih sredstev ni dovolj," pravijo v LMŠ.
V LMŠ so že v času predvolilne kampanje poudarjali, da je reforma državnega sveta potrebna. Na sliki prvak LMŠ in predsednik vlade Marjan Šarec.
V SD pojasnjujejo, da podpirajo koalicijsko zavezo, da se o nadaljnji prihodnosti državnega sveta odpre širšo strokovno razpravo: "Naše poglede glede delovanja državnega sveta v prihodnje bomo seveda predstavili med javno razpravo, ko bo ta potekala. Ob tem se moramo zavedati, da je za kakršnekoli spremembe na tem področju v državnem zboru potrebna dvetretjinska večina."
V DeSUS poudarjajo, da kot podpisniki koalicijske pogodbe zagovarjajo to, kar je zapisano v njej: "Prav tako smo že v našem predvolilnem programu razmišljali o smiselnosti državnega sveta, kot ga poznamo danes, zato je prav, da se v tem mandatu odpre to diskusijo in potem najde najboljše rešitve za vse."
Spremembe državnega sveta za SMC in SAB niso prioriteta
Medtem v SMC ocenjujejo, da vprašanje državnega sveta, njegove vloge in pristojnosti, niso ključni za prihodnost Slovenije. Razprava o omenjeni temi se stranki sicer zdi smiselna, a če bo do nje prišlo, bo morala biti ta razbremenjena dnevnopolitičnih teženj.
"Razprava bo morala biti osredotočena na to, kako v proces sprejemanja ključnih dokumentov in smernic razvoja naše države v večji meri vključiti državljane oziroma kako vanj ustrezneje vključiti predstavnike interesnih skupin, ne pa, kot se je v dosedanjih razpravah o smiselnosti državnega sveta pokazalo že večkrat, kako koncentrirati politično moč enega organa ali funkcije na račun drugega," pojasnjujejo v SMC.
V SMC poudarjajo, da vprašanje državnega sveta, njegove vloge in pristojnosti, niso ključni za prihodnost Slovenije. Na fotografiji prvak SMC Miro Cerar.
Da spremembe državnega sveta za stranko zagotovo niso prioriteta, poudarjajo tudi v SAB: "Želimo si in delamo glede tega, da bi do konca leta skrajšali čakalne vrste v zdravstvu in povišali pokojnine. To je tisto, kar zares šteje." Hkrati poudarjajo, da je prav, da veto na zakon ostane, in dodajajo, da po svetu poznamo ureditve, kjer ima možnost odložilnega veta predsednik države.
"Če bi tudi pri nas uvedli tako rešitev, bi morali hkrati sprejeti tudi varovalke pred samovoljo predsednika republike, in sicer tako, kot so varovalke postavljene zdaj. Ko državni svet izglasuje odložilni veto, je točno določen nadaljnji potek postopka, da se zakon vseeno lahko sprejme. To je pomembno zato, da se volja poslancev, ki v državnem zboru predstavljajo in izražajo voljo državljanov, vseeno upošteva," so prepričani v SAB.
NSi: Državni svet je brez prave vrednosti, zato bi ga lahko tudi ukinili
Ker koalicija za sprejem morebitnih sprememb državnega sveta potrebuje podporo opozicije, se postavlja vprašanje, kako na prihodnost državnega sveta gledajo v opozicijskih strankah. Medtem ko v SDS, ki je v preteklosti že glasovala za ukinitev državnega sveta, na naša vprašanja niso odgovorili, v NSi ocenjujejo, da je državni svet, kot ga poznamo danes, brez prave vrednosti za slovenski demokratični sistem, zato bi ga lahko tudi ukinili.
V NSi ocenjujejo, da je državni svet v trenutni obliki brez prave vrednosti za slovenski demokratični sistem, zato bi ga lahko tudi ukinili. Na fotografiji predsednik stranke Matej Tonin.
"Menimo pa, da se o vlogi državnega sveta opravi široka razprava, ki naj da odgovor, kakšna bo njegova vloga v prihodnosti. Pri tem se nakazujeta dve možnosti, in sicer ali naj se državni svet ukine ali pa naj se ga preuredi in mu dodeli ustrezne pristojnosti," pojasnjujejo v NSi.
Levica za demokratizacijo državnega sveta, Jelinčič dvomi, da bo debata uspešna
Da je diskusija o smiselnosti državnega sveta povsem na mestu, poudarjajo tudi v Levici. Državni svet namreč po njihovih besedah že dolgo ne zastopa interesov različnih socialnih, gospodarskih, poklicnih in lokalnih skupin, ampak je od njih vedno bolj odtujen. Kot poudarjajo, omenjeni organ v trenutni obliki pogosto deluje kot podaljšek političnih strank in lobističnih interesov.
"V Levici predlagamo demokratizacijo državnega sveta, zato je treba premisliti, kakšen državni svet si želimo, ter odpraviti njegove pomanjkljivost, vključno z zagotavljanjem bolj demokratičnih in transparentnih volitev v ta organ," dodajajo v Levici.
Predsednik SNS Zmago Jelinčič Plemeniti dvomi, da bo razprava o smiselnosti državnega sveta, če bo do nje prišlo, na koncu uspešna.
Na drugi strani v SNS pravijo, da so poslanci o smiselnosti državnega sveta govorili že v prejšnjih sklicih državnega zbora, a odločitev nikoli ni bila sprejeta. "Če se bo debata začela, bo zagotovo dolgotrajna, o uspešnosti pa dvomim. Koalicijska pogodba je tako ali tako zgolj lista želja. Morda bi bilo kot prvi korak bolje prestaviti predstavnika italijanske in madžarske manjšine v državni svet, kamor tudi sodita, saj gre za predstavnika dveh interesnih skupin," je prepričan predsednik SNS Zmago Jelinčič Plemeniti.
Oba predstavnika narodnih skupnosti po besedah Jelinčiča s svojo dvojno volilno pravico namreč izvajata protiustavna dejanja, ki so prepovedana tudi v EU. "Prenos veta na predsednika republike nikakor ni smiseln, saj dvomimo, da bi si predsednik republike upal odločati o uvedbi veta," meni Jelinčič.
Zadnji poskus ukinitve državnega sveta neuspešen
Poslanci državnega zbora so o ukinitvi državnega sveta nazadnje razpravljali leta 2012, v času druge vlade pod vodstvom Janeza Janše, ko je predlog za ukinitev državnega sveta vložila skupina poslancev s prvopodpisanim predsednikom Državljanske liste (DL) in predsednikom državnega zbora Gregorjem Virantom.
Ukinitev so podprli v koalicijskih strankah SDS, DL, DeSUS in NSi, vendar pa predlagateljem s predlogom ni uspelo, ker niso zbrali dvetretjinske večine, potrebne za spremembo ustave. Za ukinitev državnega sveta je glasovalo 41 poslancev, 37 jih je bilo proti.
Predsednik republike Borut Pahor je leta 2012 kot poslanec SD podprl predlog za ukinitev državnega sveta.
Proti predlagani ustavni spremembi so glasovali v koalicijski SLS, v opozicijski Pozitivni Sloveniji (PS), večinsko pa tudi v opozicijski SD. Spomnimo, da je sedanji predsednik republike Borut Pahor kot poslanec SD takrat glasoval za ustavno spremembo in ukinitev državnega sveta.
Virant: Slovenija ne potrebuje dvodomnega parlamenta
Gregor Virant je ob predstavitvi takratnega predloga dejal, da je institucija državnega sveta nepotrebna, med argumenti za ukinitev pa je navedel tudi poenostavitev zakonodajnega postopka in političnega sistema ter prihranek javnih sredstev. Na vprašanje, ali je danes še vedno prepričan, da državnega sveta ne potrebujemo, Virant odgovarja pritrdilno.
"Slovenija kot majhna država z unitarno ureditvijo ne potrebuje dvodomnega parlamenta. Svoje primerjalne prednosti bi morali graditi na racionalnosti in enostavnosti javnega sektorja, začenši s političnimi institucijami," je prepričan Virant, ki meni, da bi bil prenos veta na predsednika države v primeru ukinitve državnega sveta smiselna poteza, saj je "predsednik republike v nasprotju z državnim svetom neposredno izvoljen in ima močno demokratično legitimnost".
Nekdanji predsednik državnega zbora Gregor Virant je še vedno prepričan, da je državni svet nepotreben in da Slovenija ne potrebuje dvodomnega parlamenta.
Na vprašanje, zakaj v luči preteklih razprav o smiselnosti državnega sveta nikoli ni prišlo do njegove ukinitve ali preoblikovanja, Virant odgovarja, da "vedno obstajajo stranke ali vsaj ena močna stranka, ki ima v državnem svetu svojo izpostavo, in to s pridom izkorišča".
Kovšca: Dokazan je bil pozitiven vpliv državnega sveta na sprejemanje kakovostnejše zakonodaje
Predsednik državnega sveta Alojz Kovšca poudarja, da je diskusija o obstoju in vlogi državnega sveta bolj ali manj stalnica vse od njegove ustanovitve, in sicer ne le v Sloveniji, temveč tudi drugod, kjer imajo dvodomne parlamentarne sisteme, zato ne gre za odpiranje nove, temveč pogrevanje stare teme: "Pri odločanju o vzpostavljanju ali prenehanju državnih organov je nujna presoja njihove družbene vloge in pomena ter vpliva posledic sprememb na družbeno življenje. Prepričani smo, da je bil pozitivni vpliv državnega sveta na sprejemanje kakovostnejše zakonodaje dokazan ves čas njegovega obstoja."
Po njegovih besedah je prenos pristojnosti suspenzivnega veta državnega sveta na predsednika republike v praksi zelo težko izvedljiv: "Težko si je predstavljati, da bi predsednik republike lahko sledil vsem zakonodajnim predlogom in spremembam, ki jih obravnava državni zbor. Verjetno so imeli avtorji koalicijske pogodbe v mislih predsedniški ustavni veto, ki se tako vsebinsko kot institucionalno razlikuje od suspenzivnega veta državnega sveta."
Kovšca sicer osebno ne nasprotuje vsebinski razpravi o spremembah državnega sveta: "Državni svet se bo z njo začel ukvarjati, ko se v državnem zboru zagotovi tudi ustavna večina za spremembe ustave. Pozdravili bomo vsako spremembo ustroja državnega sveta, ki bo vključevala vzpostavljanje zastopnikov mladih, starejše generacije in invalidov, mogoče tudi Slovencev v zamejstvu in po svetu ter narodnih skupnosti v Sloveniji."
Pirnat: S spremembami državnega sveta se ne mudi
Ustavni pravnik Rajko Pirnat medtem meni, da je razprava o smiselnosti, preoblikovanju in ukinitvi državnega sveta vedno legitimna in mogoča, vendar pa dodaja, da to ni vprašanje, ki bi ga morali čim prej razrešiti, in da to ni tematika koalicijske pogodbe. Koalicija sama v zvezi z morebitnimi spremembami državnega sveta ne more storiti ničesar, poudarja Pirnat.
"To je kvečjemu tematika za poskus nekega širšega sporazuma med poslanci, vendar to v tem trenutku ni nujno vprašanje. Koalicija ima pred seboj toliko drugih problemov, nujnih vprašanj in zadev, ki jih je treba urediti, da se zdi nekoliko kontraproduktivno, da bi se zdaj ukvarjali z vprašanjem državnega sveta," meni ustavni pravnik, ki sicer ne vidi možnosti, da bi bil državni svet ukinjen.
Ustavni pravnik Rajko Pirnat poudarja, da je razprava o spremembah državnega sveta vedno legitimna in mogoča, vendar pa dodaja, da to ni niti tematika koalicijske pogodbe niti vprašanje, s katerim bi se v tem trenutku nujno morali ukvarjati.
Na vprašanje, ali je omenjena institucija res nepotrebna, Pirnat odgovarja, da si je državni svet v vseh letih svojega obstoja vendarle izboril neko vlogo. Hkrati dodaja, da smiselnosti demokratičnih institucij ne bi smeli preverjati zgolj po tem, kakšna je njihova dodana vrednost oziroma ali so res vredne toliko, kot se zanje nameni sredstev.
"Druga zgodba je, ali je smotrno imeti organ, ki lahko vloži samo veto oziroma ali bi morebiti potrebovali kakšen močnejši sistem soodločanja. Po moji oceni je vse, kar je treba narediti, to, da se v državnem svetu okrepi vloga občin, ampak tudi s tem se v tem trenutku ne mudi," še dodaja Pirnat.
Za delovanje državnega sveta vsako leto približno dva milijona evrov
Državni svet sestavlja 40 članov, in sicer štirje predstavniki delodajalcev, štirje predstavniki delojemalcev, štirje predstavniki kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev, šest predstavnikov negospodarskih dejavnosti in dvaindvajset predstavnikov lokalnih interesov. Člani državnega sveta se volijo za dobo petih let, njihova funkcija je nezdružljiva s poslansko funkcijo.
Državni svet lahko državnemu zboru predlaga sprejem zakonov, poda državnemu zboru mnenje o vseh zadevah iz njegove pristojnosti in zahteva preiskavo o zadevah javnega pomena. Državni svet lahko tudi zahteva, da poslanci pred razglasitvijo kakega zakona o njem odločajo še enkrat. Če državni svet na zakon vloži veto, morajo poslanci omenjeni zakon potrditi z absolutno večino.
Predsednik državnega sveta je edini med svetniki, ki je zaposlen in svojo funkcijo opravlja profesionalno. Uvrščen je v 64. plačni razred, kar pomeni, da prejme 5.211 evrov mesečne bruto plače.
Drugim svetnikom, ki svojo funkcijo opravljajo neprofesionalno, na mesec pripada najmanj pavšal v višini 500 evrov bruto za delo z volivci. Skupaj s sejninami, do katerih so upravičeni, lahko na mesec prejmejo največ tretjino osnovne plače predsednika državnega sveta oziroma 1.737 evrov bruto. Za delovanje državnega sveta se iz proračuna vsako leto nameni približno dva milijona evrov.
8