Sreda, 27. 5. 2020, 4.00
4 leta, 7 mesecev
Tudi Ribiška zveza Slovenije in Greenpeace se ne bosta mogla pritožiti na gradbeno dovoljenje
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,33
31
Če bodo poslanci v petek sprejeli predlog tretjega protikoronskega zakona, okoljevarstvene in naravovarstvene organizacije, kot sta na primer Ribiška zveza Slovenije in Greenpeace Slovenija, ne bodo mogle sodelovati v postopkih izdaje gradbenega dovoljenja do konca leta 2021. Je pa koalicija razrahljala nameravane pogoje sodelovanja nevladnih organizacij v upravnih in sodnih postopkih v okviru zakona o ohranjanju narave, ki so ga poslanci danes sprejeli. Za predlog je glasovalo 50 poslancev, proti pa 30.
Poslanci bodo v petek na izredni seji po nujnem postopku odločali o predlogu tako imenovanega tretjega protikoronskega zakona (Zakon o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije bolezni covid-19 za državljane in gospodarstvo). Že od včeraj zvečer o zakonu poslanci razpravljajo na Odboru DZ za delo. V Levici, LMŠ in SD so pripravili več dopolnil, a doslej še nobeno ni bilo sprejeto.
Tretji protikoronski zakon do 31. decembra 2021 podaljšuje nekatere določbe drugega protikoronskega zakona, med drugim tudi člen zakona, ki govori o tem, katere nevladne organizacije imajo pravico udeležbe v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja.
- če gre za društvo, mora imeti najmanj 50 aktivnih članov, pri čemer se šteje, da je član aktiven, če je bil v tekočem in zadnjih dveh preteklih koledarskih letih udeležen na zboru članov in plačal članarino;
- če gre za zavod, mora imeti v tekočem letu in v zadnjih dveh preteklih koledarskih letih ves čas zaposlene najmanj tri osebe s polnim delovnim časom in s strokovno izobrazbo 7. ravni slovenskega ogrodja kvalifikacij s področja delovanja nevladne organizacije;
- če gre za ustanovo, mora imeti v tekočem in v zadnjih dveh preteklih koledarskih letih najmanj 10 tisoč evrov premoženja v vsakem od njih.
Ti pogoji pa morajo biti izpolnjeni že v trenutku priglasitve udeležbe v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, torej morajo izpolnjevati te pogoje že zadnji dve leti, kar morajo dokazovati na primer z zapisniki sej.
Nevladniki: Takšne pogoje je nemogoče izpolniti
Kot opozarjajo nevladniki, je takšne pogoje skoraj nemogoče izpolniti, ne izpolnjuje jih velika večina okoljevarstvenih in naravovarstvenih organizacij, ki zdaj delujejo v javnem interesu na področju varstva okolja in varstva narave. Skupaj je teh organizacij trenutno 67.
Brez pravice sodelovanja pri izdaji gradbenih dovoljenj bodo tako med drugim ostali:
- Ribiška zveza Slovenije, ki je najstarejša naravovarstvena organizacija v Sloveniji,
- Jamarska zveza Slovenije,
- Greenpeace Slovenija,
- Društvo za preučevanje ptic DOPPS – BirdLife Slovenia z več kot 900 člani, ki deluje že 40 let,
- ALPE ADRIA GREEN Slovenija, ki je zaustavil gradnjo plinskih terminalov v Žavljah,
- Slovenska mikološka zveza.
Tudi ob teh zaostrenih pogojih pa bi na primer pravico v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja ohranila organizacija Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj.
Nevladniki se ne bodo mogli več pritožiti na sodišče
Kot opozarjajo nevladniki, takšna ureditev "drastično povečuje možnosti za napake in zlorabe, saj iz postopkov pridobivanja gradbenih dovoljenj sistematično izloča vse, ki lahko opozarjajo na napake in zlorabe – in ki bi lahko nazadnje zahtevali tudi sodno presojo".
"S tem pa tudi ukinja nadzor sodišč nad odločitvami ministrstva za okolje. Ker si tega minister ne upa narediti naravnost, gre po načelu 'če ni tožnika, ni sodnika'. Dosedanje stranke v postopkih pridobivanja gradbenih dovoljenj bodo namreč izgubile status stranskega udeleženca, za nove pa bodo postavljeni takšni pogoji, da jih bo skoraj nemogoče izpolniti," je v skupni izjavi zapisalo več okoljevarstvenih in naravovarstvenih organizacij.
Kot poudarjajo, je bilo samo v zadnjih petih letih zaradi nepravilnih in nezakonitih odločitev pri gradnji velikih objektov razveljavljenih 122 odločitev Agencije RS za okolje in ministrstva za okolje in prostor. "Od zdaj naprej takšnih zgrešenih projektov ne bo mogel ustaviti nihče," dodajajo.
Minister: Želimo zgolj preprečiti zlorabe blokad postopkov
Minister za okolje Andrej Vizjak medtem meni, da bodo številne nevladne organizacije še lahko vstopale v postopek. "Ribiška družina Brežice na primer šteje okoli 500 članov. Ta prag niti malo ni postavljen z namenom, da bi kogarkoli z vsebinsko utemeljenimi zahtevami omejevali. Želimo zgolj preprečiti zlorabe blokad postopkov," je zatrdil pred časom. Več v članku Vizjak: To je zlonamerna interpretacija.
Direktor Centra nevladnih organizacij Slovenije (CNVOS) Goran Forbici zavrača vladne navedbe, da nevladniki neupravičeno ustavljajo infrastrukturne projekte in zlorabljajo privilegij, da lahko sodelujejo kot stranka v postopku. "Hidroelektrarno Mokrice je ustavilo sodišče, Volovjo reber prav tako," je za STA dejal v ponedeljek.
Poleg pogojev, ki jih morajo po novem izpolnjevati, nevladne organizacije v tretjem protikoronskem paketu moti tudi to, da investitorjem omogoča, da gradijo brez pravnomočnega gradbenega dovoljenja in "da pristojne javne zavode (Zavod za varstvo narave, Zavod za gozdove, Zavod za ribištvo …) povsem podreja investitorjem".
Kot namreč pravijo, so doslej ti zavodi v primerih, ko so bile gradnje absolutno prevelik poseg v okolje in naravo, lahko izdajali negativna mnenja. "Od zdaj naprej jih ne smejo. Od njih se zahteva, da namesto tega predlagajo rešitve – tudi kadar mislijo, da je projekt tako škodljiv, da nikakršna prilagoditev ne bo zmanjšala škode. Tako bodo uslužbenci teh zavodov namesto varovanja okolja in narave iskali rešitve za škodljive projekte investitorjev," so zapisali.
Pri zakonu o ohranjanju narave je koalicija malce popustila
Poslanci so medtem danes sprejeli spremembe zakona o ohranjanju narave, ki prav tako zaostruje pogoje sodelovanja nevladnih organizacij v upravnih in sodnih postopkih. Sprejeli so tudi koalicijska amandmaja, ki prag glede na prvotni predlog nekoliko znižujeta. Spremembe zakona o ohranjanju narave je ministrstvo za okolje v postopek poslalo z namenom uskladiti slovensko zakonodajo z evropskimi predpisi, a se je vanj prek dopolnila SNS dodal še namen zaostriti pogoje za nevladne organizacije, ki delujejo v javnem interesu in imajo tako pravico zastopati interese ohranjanja narave v vseh upravnih in sodnih postopkih.
Amandma SNS je sicer predvidel različne pogoje za nevladne organizacije glede na njihovo pravnoorganizacijsko obliko. Za društva bi tako veljalo, da morajo imeti najmanj 50 aktivnih članov, zavod mora imeti zaposlene najmanj tri osebe s polnim delovnim časom in sedmo stopnjo izobrazbe, ustanova pa najmanj deset tisoč evrov premoženja.
Koalicijske poslanske skupine so na pobudo SMC omenjeni amandma že na odboru dopolnile z izjemo, ki omogoča nevladnim organizacijam, ki ne izpolnjujejo na novo predlaganih pogojev, da vseeno pridobijo ta status, če imajo sklenjeno koncesijo za izvajanje trajnostnega gospodarjenja ali upravljanja z naravnimi viri, pogodbo o upravljanju zavarovanih območij ali pa gre za organizacije, ki opravljajo naloge zaščite, reševanja in pomoči.
Za sejo državnega zbora pa je koalicija pripravila še en amandma, ki olajšuje dostop do statusa. Tako bodo morali imeti zavodi namesto treh le še dve osebi s polnim delovnim časom, ki imata najmanj šesto raven izobrazbe in dve leti delovnih izkušenj s področja ohranjanja narave. Pri društvih pa so črtali zahtevo, da velja le članarina, nakazana na bančni račun organizacije, tako da bo lahko plačilo izvršeno in evidentirano na kakršen koli knjigovodsko ustrezen način, poroča STA.
31